Ångström (Å): definicija, vrednost 1 Å = 0,1 nm in uporaba
Angstrom ali ångström (simbol Å) je mednarodno priznana enota dolžine, ki ni enota SI. Enaka je 0,1 nanometra (nm). V znanstvenih zapisih jo lahko zapišemo kot 1×10−10 m (normirani zapis) ali 1 E-10 m (eksponentni zapis) - oboje pomeni 1/10.000.000.000 metrov. Včasih se uporablja za izražanje velikosti atomov, dolžin kemijskih vezi in spektrov vidne svetlobe ter dimenzij delov integriranih vezij.
Vrednost in pogoste pretvorbe
- 1 Å = 1 × 10−10 m
- 1 Å = 0,1 nm
- 1 Å = 100 pm (pikometrov)
- 1 nm = 10 Å
- 1 pm = 0,01 Å
Tipični primeri velikosti
- Polmer atomov: približno 0,3–2 Å
- Dolžina kovalentne vezi: običajno okoli 1–2 Å (npr. vez H–H ~0,74 Å, C–C ~1,54 Å)
- Valovne dolžine svetlobe v vidnem območju: približno 3800–7500 Å (370–750 nm = 3.8×103–7.5×103 Å)
- Parametri kristalnih rešetk in razdalje med plastmi v materialih so pogosto navedeni v Å v krystalografiji in materialni znanosti.
Uporaba v znanosti in tehniki
Ångström se pogosto uporablja v področjih, kjer so tipične razdalje ali valovne dolžine v razredu 10−10 metra, na primer:
- spektroskopija (zlasti zgodovinsko, pri natančnih meritvah linij emisije in absorpcije),
- krystalografija in difrakcija (enote za parametre rešetke),
- fizika kondenziranih snovi in nanotehnologija (debeležine slojev, medatomske razdalje),
- kemija (dolžine vezi in geometrija molekul).
Čeprav ni enota SI, je v teh disciplinah zaradi zgodovinske rabe in preglednosti še vedno široko uporabljena.
Zgodovina in izvor imena
Enoto je poimenoval po švedskem fiziku Anders Jonas Ångström (1814–1874), ki je pomembno prispeval k spektroskopiji in proučevanju sončne svetlobe. Ime in simbol so uveljavljeni v znanstveni literaturi že od 19. stoletja.
Zapis, simbol in tipkanje
Simbol je velikanska črka Å (Å). V računalništvu obstajata dve pogosti Unicode predstavitvi: U+00C5 (Latinica A z obročkom, običajno enakovredno) in U+212B (specifični angstrom znak), ki sta kanonično ekvivalentna. V HTML je mogoče uporabiti entitete Å ali Å za Å.
Tipkanje na različnih sistemih:
- Windows: z uporabo numerične tipkovnice Alt+0197 (za Å) ali Alt+0229 (za å).
- Mac: opcija (Option)+Shift+A ali posebne tipkovnice za nordijske jezike.
- V HTML ali Unicode: Å ali Å za veliko Å, å ali å za malo å.
Opomba o statusu v SI
Ångström ni del SI. V praksi se pogosto uporablja zaradi priročnosti pri izražanju nanometrskih in atomsko-molekularnih razsežnosti, vendar je priporočljivo pri natančnih in uradnih meritvah uporabljati osnovne SI enote (metre, metre z ustreznimi predponami, npr. nm, pm). Veliko strokovnih publikacij še vedno uporablja Å zaradi ustaljene prakse v določenih področjih.
Sklep
Ångström je priročna enota za izražanje zelo majhnih razdalj (1 Å = 10−10 m = 0,1 nm = 100 pm). Čeprav ni enota SI, ostaja v uporabi v spektroskopiji, krystalografiji, kemiji in materialnih znanostih zaradi svoje ustrezne velikosti za opis atomske in molekulske razsežnosti.
Zgodovina
ångström je poimenovan po švedskem fiziku Andersu Jonasu Ångströmu (1814-1874), enem od utemeljiteljev spektroskopije, ki je znan tudi po študijah astrofizike, prenosa toplote, zemeljskega magnetizma in polarnega sija.
Leta 1868 je Ångström izdelal diagram spektra sončnega sevanja, ki izraža valovno dolžino elektromagnetnega sevanja v elektromagnetnem spektru v večkratnikih ene desetmilijoninke milimetra ali 1 × 10 −10metrov. Ta dolžinska enota se je pozneje začela imenovati ångström, Å.
Človeška vidna občutljivost je od približno 4.000 ångströmov (vijolična barva) do 7.000 ångströmov (temno rdeča barva), zato je uporaba ångströma kot enote zagotavljala dovolj veliko razlikovanje brez uporabe ulomkov. Zaradi svoje bližine merilu atomskih in molekularnih struktur je postala priljubljena tudi v kemiji in kristalografiji.
Danes je uporaba ångströma kot enote manj priljubljena kot nekoč in namesto nje se pogosto uporablja nanometer (nm) (Mednarodni odbor za uteži in mere ter Ameriški nacionalni standard za metrično prakso uradno odsvetujeta uporabo ångströma).
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je angstrom?
O: Angstrom ali ångström (simbol Å) je enota dolžine, ki je enaka 0,1 nanometra (nm).
V: Kako se angstrom zapiše v znanstvenem zapisu?
O: Angstrom lahko zapišemo kot 1×10-10 m (normirani zapis) ali 1 E-10 m (eksponentni zapis).
V: Kaj predstavlja angstrom?
O: Angstrom se uporablja za izražanje velikosti atomov, dolžin kemijskih vezi in spektrov vidne svetlobe ter dimenzij delov integriranih vezij.
V: Kako širok je en sam atom v angstromih?
O: Posamezen atom je širok približno dva angstroma.
V: Kako debel je človeški las v angstromih?
O: Človeški las je debel približno milijon ångströmov.
V: Katere druge meritve lahko izrazimo v angstromih?
O: Druge meritve, ki jih lahko izrazimo v angstromih, vključujejo dolžine kemijskih vezi in dimenzije delov integriranih vezij.
V: Kako s pretvorbo enot pretvorimo angstrome v metre?
O: Če želite pretvoriti angstrome v metre, delite število angstromov z 10^10.
