Hibridna vitalnost
Hibridna vitalnost (ali hibridna moč) je izboljšana aktivnost in preživetje hibridnih potomcev. Tehnični izraz v genetiki je heteroza.
V normalni populaciji se potomci slabše parijo, so manj sposobni, manj plodni in običajno ne živijo tako dolgo kot starši. Obratno, torej zunajmnožično križanje, pa privede do sposobnih, zdravih in plodnih potomcev. Ta učinek je znan že dolgo. Živinorejci ga poznajo že od 18. stoletja, Darwin pa ga je podrobno raziskal pri rastlinah.
Po drugi strani pa to običajno ne velja, kadar sta starša iz zelo različnih populacij, na primer različnih podvrst. V tem primeru je bolj običajno, da imajo križanci slabšo sposobnost. Mule navadno niso plodne, zato imajo avtomatično slabši fitnes, kot se ta izraz uporablja v biologiji. So zelo vzdržljive živali, vendar zapustijo malo potomcev. Znanstveniki so se ukvarjali z razlago teh dejstev.
Genetske teorije
Če je populacija majhna ali inbridna, izgublja genetsko raznolikost. Izguba sposobnosti je posledica izgube genetske raznolikosti. Inbridni sevi so običajno homozigotni za recesivne alele. Recesivni aleli so običajno blago škodljivi. Po drugi strani pa je heteroza ali hibridna vitalnost nagnjenost zunajmaterskih sevov, da po fitnesu presegajo oba inbridna starša.
V začetku 20. stoletja, ko so Mendlove zakone začeli razumeti in sprejemati, sta bili predlagani dve razlagi.
- Hipoteza o dominaciji. Nezaželene recesivne alele enega od staršev zatrejo dominantni aleli drugega starša. Inbridni sevi izgubijo genetsko raznolikost, ker postanejo homozigotni na številnih lokusih.
- Hipoteza o prevladi. Nekatere kombinacije alelov, ki jih lahko dobimo s križanjem dveh inbridnih sevov, so za heterozigota ugodne. Pri primerih, kot je srpastocelična anemija, se to kaže na enem genskem lokusu, overdominanco pa pojasnjujemo s tem, da se to dogaja na več lokusih.
Genetska osnova heteroze . Dominantna hipoteza. Scenarij A. Pri homozigotnem posamezniku je manj genov premalo izraženih. Izraznost genov v potomcu je enaka izraznosti najbolj primernega starša. Hipoteza o prevladujoči dominaciji. Scenarij B. Prekomerno izražanje nekaterih genov pri heterozigotnem potomcu. (Velikost kroga prikazuje stopnjo izražanja gena A)
Sedanje stanje
Trenutno se zdi, da prva zamisel najbolj ustreza dejstvom. "Trenutno mnenje ... je, da je hipoteza dominance glavna razlaga za upad inbridinga in visok donos hibridov".
Epigenetski učinek heteroze je bil ugotovljen pri rastlinah in tudi pri živalih. MikroRNA (miRNA) so majhne nekodirajoče RNA, ki zavirajo prevajanje sporočilnih RNA (mRNA) ali razgrajujejo mRNA. MiRNA lahko vplivajo tudi na moč hibridov.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je hibridna moč?
O: Hibridna vitalnost, znana tudi kot heteroza, je izboljšana aktivnost in preživetje hibridnih potomcev.
V: Kaj se zgodi, če se v običajni populaciji pojavi sorodstveno križanje?
O: Pri križanju v normalni populaciji so potomci slabši, manj sposobni, manj plodni in običajno ne živijo tako dolgo kot starši.
V: Kaj je nasprotje sorodstvenega križanja?
O: Nasprotje sorodstvenemu križanju je križanje v sorodstvu, ki vodi do zdravih, sposobnih in plodnih potomcev.
V: Kako dolgo že rejci živali vedo za učinke križanja?
O: Živinorejci poznajo učinke parjenja v sorodstvu že od 18. stoletja.
V: Kaj je Darwin podrobno raziskal pri rastlinah?
O: Darwin je podrobno raziskal učinke razmnoževanja pri rastlinah.
V: Ali hibridna moč vedno velja, kadar sta starša iz zelo različnih populacij?
O: Ne, če sta starša iz zelo različnih populacij, na primer različnih podvrst, hibridna moč običajno ne velja. V tem primeru je pogostejše, da imajo hibridi slabšo kondicijo.
V: Zakaj so mule slabše, čeprav so odporne živali?
O: Mule običajno niso plodne, zaradi česar so samodejno slabše telesne sposobnosti, kot se ta izraz uporablja v biologiji. So zelo vzdržljive živali, vendar puščajo malo potomcev.
