Antoninov zid
Antoninski zid je kamnita in travnata utrdba, ki so jo Rimljani zgradili na srednjem delu Škotske med Firth of Forth (blizu današnjega Edinburga) in Firth of Clyde (blizu Glasgowa).
Antoninski zid je del Unescove svetovne dediščine, imenovane Meje rimskega imperija. Na tem seznamu je skupaj s Hadrijanovim zidom in nemškim zidom, znanim kot Limes Germanicus.
To je bila najsevernejša mejna pregrada rimskega imperija. Raztezala se je približno 63 km (39 milj) in je bila visoka približno 3 m ter široka 5 m (15 čevljev). Na severni strani je bil globok jarek. Pregrada je bila drugi od dveh "velikih zidov", ki so jih Rimljani postavili v Britaniji. Njegove ruševine so manj vidne od bolj znanega Hadrijanovega zidu na jugu.
Gradnja se je začela leta 142 po Kr. po naročilu rimskega cesarja Antonina Pija in je trajala približno dvanajst let. Zaradi pritiska Kaledoncev je Antonin morda poslal cesarske vojake dlje na sever. Obzidje je bilo zaščiteno s šestnajstimi utrdbami, med katerimi so bile številne manjše utrdbe; premikanje vojakov je olajšala cesta, ki je povezovala vsa mesta in je bila znana kot vojaška pot. Vojaki, ki so gradili obzidje, so se na gradnjo in svoje boje z barbari spomnili na številnih okrasnih ploščah, od katerih se jih je ohranilo dvajset.
Kljub dobremu začetku je bil zid opuščen že po dvajsetih letih. Posadke so bile poslane nazaj na Hadrijanov zid. Leta 208 je cesar Septimij Sever ponovno vzpostavil legije na obzidju in ukazal popravila. Zaradi tega se je zid začel imenovati Severanov zid. Vendar se je ta okupacija končala le nekaj let pozneje in obzidje ni bilo nikoli več utrjeno. Večina obzidja in z njim povezanih utrdb je bila sčasoma uničena, vendar so nekateri ostanki še vedno vidni. Za mnoge od njih skrbita organizacija Historic Scotland in Unescov odbor za svetovno dediščino.
To je bil edini poskus Rimskega cesarstva, da bi obdržalo škotsko ozemlje.
Lokacija Antoninovega in Hadrijanovega zidu na Škotskem in v severni Angliji
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Antoninski zid?
O: Antoninski zid je kamnita in travnata utrdba, ki jo je rimsko cesarstvo sredi 2. stoletja zgradilo na severu Velike Britanije. Zgradil ga je rimski cesar Antonin Pij za nadzor nad barbari, potekal pa je med Firth of Forth in Firth of Clyde na današnjem Škotskem.
V: Kdaj je bil zid zgrajen?
O: Zid je bil zgrajen med letoma 139 in 142 našega štetja na ukaz cesarja Antonina Pija.
V: Kako dolg je bil zid?
O: Zid je bil dolg približno 59 kilometrov (37 milj).
V: Kako širok je bil?
O: Njegovi temelji so bili izdelani iz kamna in so bili široki od 4,5 metra (15 čevljev) do 5 metrov (16 čevljev).
V: Kakšen jarek ga je obdajal?
O: Pred obzidjem na severni strani je bil jarek, ki je bil globok vsaj 3,6 metra (12 čevljev), na nekaterih mestih širok skoraj 12 metrov (39 čevljev) in 7 metrov (23 čevljev) oddaljen od samega obzidja.
V: Ali je bilo obzidje po opustitvi še kdaj utrjeno?
O: Ne, po tem, ko je bil zapuščen okoli leta 163, ni bil nikoli več utrjen, čeprav ga je cesar Septimij Severus leta 208 poskušal popraviti.
V: Ali je danes še vedno viden kakšen del obzidja?
O: Da, nekateri ostanki so vidni še danes, za mnoge skrbi organizacija Historic Scotland ali Unescov odbor za svetovno dediščino, čeprav je večina zdaj v zasebni lasti.
