Antoninski zid: rimska utrdba v Škotski - UNESCO svetovna dediščina
Antoninski zid: rimska utrdba v Škotski, del UNESCO svetovne dediščine. Odkrijte zgodovino, trdnjave in ostanke najsevernejše rimske meje.
Antoninski zid je kamnita in travnata utrdba, ki so jo Rimljani zgradili na srednjem delu Škotske med Firth of Forth (blizu današnjega Edinburga) in Firth of Clyde (blizu Glasgowa). Gre za obsežen obrambni pas, ki je služil kot meja rimskega nadzora nad ozemljem severno od Hadrijanove meje.
Antoninski zid je del Unescove svetovne dediščine, imenovane Meje rimskega imperija. Na tem seznamu je naveden skupaj s Hadrijanovim zidom in z nemškim obzidjem, znanim kot Limes Germanicus. Vpis ga priznava kot pomemben primer rimskega mejnega sistema in kot del širšega, transnacionalnega arheološkega in zgodovinskega konteksta.
Zgradba in namembnost
To je bila najsevernejša mejna pregrada rimskega imperija v Britaniji. Raztezala se je približno 63 km (39 milj). Zid je bil v višino pogosto okoli 3 m in širok približno 5 m (približno 15 čevljev) ter je imel na severni strani globok jarek. V arheoloških ostankih je razvidno, da je bil zid v osnovi travnat (turf) nasut na kamniti temelj; za razliko od bolj kamnitega Hadrijanovega zidu je bil Antoninski zid deloma nasut in deloma zgrajen s kamnitimi elementi.
Glavna naloga zidu je bila nadzor prehodov, zbiranje davkov in preprečevanje nepričakovanih vdorov. Deloval je tudi kot opazovalna in logistična os, saj je povezoval utrjene postojanke in je omogočal premike enot vzdolž vojaške poti, ki je tekla ob zidu.
Utrdbe, enote in najdbe
Obzidje je bilo zavarovano z večjimi utrdbami in številnimi manjšimi postojankami; v arheoloških virih so omenjene glavne utrdbe in več deset manjših oporišč. Gradnjo so izvajale rimske legije in pomožne enote (auxilia), ki so v kamen ali na travo vrezovale tudi spominske in okrasne plošče. Vojaki, ki so sodelovali pri gradnji in so bili priča spopadom z barbari, so svoje dogodke upodobili na okrasnih ploščah in distančnih kamnih — ohranilo se jih je približno dvajset, ki dajejo dragocene podatke o enotah, upravi in ikonografiji tistega časa.
Gradnja, starševstvo in odhod vojske
Gradnja se je začela leta 142 po Kr. po naročilu rimskega cesarja Antonina Pija in je po ocenah trajala približno dvanajst let. Zaradi pritiskov kaledonskih plemen je bila meja postavljena severneje kot Hadrijanov zid, vendar je bila okupacija območja kratkotrajna: zid je bil opuščen že po približno dvajsetih letih, posadke pa so bile v veliki meri premaknjene nazaj na Hadrijanov zid.
Leta 208 je cesar Septimij Sever začasno ponovno vzpostavil rimsko prisotnost na obzidju in ukazal popravila, zato ga nekateri viri imenujejo tudi Severanov zid. Ta ponovna zasedba je bila vendar kratka; po nekaj letih so Rimljani območje ponovno zapustili in zid ni bil več uporabljan kot trajna meja.
Arheologija, ohranitev in današnje stanje
Večina zidu in povezanih utrdb je bila sčasoma poškodovana ali razčlenjena zaradi zidanja, kmetovanja in urbanizacije, vendar so nekateri odseki in utrdbe še vedno dobro vidni. Najbolje ohranjeni deli so dostopni ob turističnih poteh in interpretacijskih točkah ob trasi zidu. Arheološki izkopi so razkrili obrise utrdb, ceste, talne obloge in spominske plošče, ki dajejo vpogled v vojaško organizacijo in vsakdanje življenje rimskih enot.
Za nekatere od ostankov skrbijo organizacije, ki skrbijo za dediščino, vključno z Historic Scotland (ter drugimi lokalnimi institucijami in Unescovim odborom za svetovno dediščino). Območje upravlja mreža poti, razlagalnih tabel in muzejev v regiji, kar omogoča obiskovalcem, da sledijo trasi zidu in si ogledajo ključne najdbe.
Obisk in pomen
- Antoninski zid je pomemben arheološki spomenik, saj dokumentira rimsko strategijo obrambe in upravljanja meja na otoku.
- Ob trasi so označene pomembne točke, kjer so vidne ostanke utrdb, jarkov in razporeditve ceste; obiskovalcem so na voljo informacijski centri in poti za pohodnike.
- Za strokovnjake predstavlja zid vir informacij o rimski vojaški arhitekturi, avtohtonih odzivih in širjenju rimskega vpliva v severno Britanijo.
Čeprav je Antoninski zid ostal v rimskem imperiju le kratek čas, je njegovo arheološko in kulturno pomeni trajno: predstavlja edinstven poskus Romskega cesarstva, da bi razširilo in utrdilo svojo prisotnost v današnjem Škotskem višavju, ter danes služi kot dragocen spomenik evropske zgodovine in del skupne svetovne dediščine.
Lokacija Antoninovega in Hadrijanovega zidu na Škotskem in v severni Angliji
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Antoninski zid?
O: Antoninski zid je kamnita in travnata utrdba, ki jo je rimsko cesarstvo sredi 2. stoletja zgradilo na severu Velike Britanije. Zgradil ga je rimski cesar Antonin Pij za nadzor nad barbari, potekal pa je med Firth of Forth in Firth of Clyde na današnjem Škotskem.
V: Kdaj je bil zid zgrajen?
O: Zid je bil zgrajen med letoma 139 in 142 našega štetja na ukaz cesarja Antonina Pija.
V: Kako dolg je bil zid?
O: Zid je bil dolg približno 59 kilometrov (37 milj).
V: Kako širok je bil?
O: Njegovi temelji so bili izdelani iz kamna in so bili široki od 4,5 metra (15 čevljev) do 5 metrov (16 čevljev).
V: Kakšen jarek ga je obdajal?
O: Pred obzidjem na severni strani je bil jarek, ki je bil globok vsaj 3,6 metra (12 čevljev), na nekaterih mestih širok skoraj 12 metrov (39 čevljev) in 7 metrov (23 čevljev) oddaljen od samega obzidja.
V: Ali je bilo obzidje po opustitvi še kdaj utrjeno?
O: Ne, po tem, ko je bil zapuščen okoli leta 163, ni bil nikoli več utrjen, čeprav ga je cesar Septimij Severus leta 208 poskušal popraviti.
V: Ali je danes še vedno viden kakšen del obzidja?
O: Da, nekateri ostanki so vidni še danes, za mnoge skrbi organizacija Historic Scotland ali Unescov odbor za svetovno dediščino, čeprav je večina zdaj v zasebni lasti.
Iskati