J. Robert Oppenheimer – oče atomske bombe in vodja projekta Manhattan

J. Robert Oppenheimer — življenje in zapuščina očeta atomske bombe: vodja projekta Manhattan, znanstveni dosežki, znameniti citat Bhagavadgite ter moralne in zgodovinske posledice.

Julius Robert Oppenheimer (22. april 1904, New York - 18. februar 1967, Princeton, New Jersey) je bil ameriški fizik judovskega rodu. Najbolj znan je kot znanstveni vodja projekta Manhattan. V drugisvetovni vojni je v okviru projekta izdelal prvo jedrsko orožje. Zato Oppenheimerja imenujejo "oče atomske bombe".

"Vedeli smo, da svet ne bo več enak," se je spominjal trenutkov po uspešnem preizkusu atomske bombe v Novi Mehiki v Združenih državah Amerike. "Nekaj ljudi se je smejalo, nekaj jih je jokalo, večina pa je bila tiho. Spomnil sem se stavka iz hindujskega svetega pisma Bhagavadgita. Višnu poskuša princa prepričati, da bi moral opraviti svojo dolžnost, in da bi nanj naredil vtis, prevzame svojo večzračno obliko in reče: 'Postal sem Smrt, uničevalec svetov. Mislim, da smo to tako ali drugače mislili vsi."

Citat iz hindujskega svetega pisma je postal eden Oppenheimerjevih najbolj znanih citatov.

Po vojni je zaradi skrbi glede jedrskega vohunjenja izgubil varnostno dovoljenje in službo. Vrnil se je k poučevanju in pri 62 letih umrl za rakom na grlu.

Zgodnje življenje in izobraževanje

Oppenheimer se je rodil v premožni družini nemško‑judovskih priseljencev v New Yorku. Že zgodaj je izkazoval izjemne intelektualne sposobnosti in se zanimal za kemijo, kasneje pa za fiziko in matematiko. Študiral je na Harvardu, nato v Cambridgeu (Cavendish Laboratory) in končno doktoriral pri Maxu Bornu na univerzi v Göttingenu (1927). V Evropi je spoznal pionirske ideje kvantne mehanike in vzpostavil stike z nekaterimi najpomembnejšimi teoretiki tistega časa.

Znanstveno delo pred vojno

Oppenheimer je postal vodilni teoretični fizik v ZDA. Deloval je kot profesor na Univerzi Kalifornija v Berkeleyju in gostujoče tudi na Caltechu. Prispeval je k razvoju kvantne mehanike in teorije elektronov, njegovo ime pa je povezano tudi z Born–Oppenheimerjevo aproksimacijo, ki loči gibanje jedr od elektronov v molekulah. Skupno z Hartlandom Snyderjem je leta 1939 napisal pomembno delo o gravitacijskem kolapsu, ki je predvidelo nastanek objektov, ki jih danes imenujemo črne luknje.

Projekt Manhattan in Trinity

Med drugo svetovno vojno je Oppenheimer leta 1942 sprejel povabilo, da vodi raziskovalni laboratorij pri Los Alamosu (Novo Mehiko). Pod njegovim vodstvom so združili številne vrhunske znanstvenike in tehnike z namenom hitrega razvoja jedrskega orožja. Vrhunec projekta je bil prvi preizkus atomske bombe — poskus Trinity 16. julija 1945 — kjer je Oppenheimer izrekel znan citat iz Bhagavadgite.

Vpliv in dvom po vojni

Po koncu vojne je Oppenheimer postal pomemben svetovalec oblasti v vprašanjih jedrske politike. Leta 1947 je postal direktor Instituta za napredne študije v Princetonu, hkrati pa je sodeloval pri oblikovanju politike glede razvoja jedrskega orožja. Zaradi svoje zadržanosti do razvoja vodikove bombe in zaradi preteklih sorodstvenih ali političnih povezav z osebami, ki so bile povezane s komunizmom, je postal tarča dvomov in kritik tistih, ki so podpirali nadaljnjo militarizacijo jedrskih tehnologij.

Varnostni postopek in izguba dovoljenja

V začetku 1950‑ih so se začele varnostne preiskave njegove preteklosti. Leta 1954 je prišlo do slavnega varnostnega zaslišanja, na katerem mu je AEC (Atomic Energy Commission) odvzela varnostno dovoljenje. Postopek je bil za Oppenheimerja izjemno ponižujoč; obtožili so ga nevestnega ravnanja in nezaupnosti, čeprav nikoli ni bil obtožen vohunjenja ali kazensko preganjan. Odločitev je močno prizadela njegovo javno kariero in vpliv v političnih krogih.

Zadnja leta, priznanja in smrt

Po izgubi dovoljenja se je Oppenheimer vrnil k znanstvenemu delu in poučevanju ter ostal direktor Instituta za napredne študije do sredi 60. let. Leta 1963 je prejel prestižno Enrico Fermi Award, s katerim mu je američno ministrstvo za energijo podelilo priznanje in delno obnovilo ugled v javnosti. Umrl je 18. februarja 1967 v Princetonu zaradi raka na grlu.

Zapuščina

• Oppenheimer je zapustil zapleteno zapuščino: bil je izjemen teoretični fizik in organizator velike znanstvene skupine, hkrati pa simbol etičnih in političnih dilem, povezanih z jedrskim orožjem.
• Njegovo življenje in delo še danes vzbujata zanimanje zgodovinarjev, filozofov in širše javnosti, saj vprašanja, ki jih je odprl — odgovornost znanstvenika, nadzor nad smrtonosnimi tehnologijami in odnos med znanostjo in državnim interesom — niso izgubila pomena.

Za lažje razumevanje Oppenheimerjevega pomena: bil je ključni organizator in vodja, ki je združil znanje in tehnologijo, potrebni za odvijanje enega največjih znanstveno‑tehničnih projektov 20. stoletja, hkrati pa je po vojni postal glas za previdnejši in bolj premišljen odnos do jedrskega orožja.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je bil Julius Robert Oppenheimer?

V: Po čem je Oppenheimer najbolj znan?

V: Zakaj Oppenheimerja imenujejo "oče atomske bombe"?

V: Kaj je dejal Oppenheimer po uspešnem preizkusu atomske bombe v Novi Mehiki?

V: Kateri citat je Oppenheimer omenil po uspešnem preizkusu atomske bombe?

V: Zakaj je Oppenheimer po vojni izgubil varnostno dovoljenje in službo?

V: Kako je Oppenheimer umrl in pri kateri starosti?

Išči po črki