Jack Crawford (1775–1831) — 'junak iz Camperdowna' in mornar Kraljeve mornarice
Začetki in vstop v mornarico
Jack Crawford (22. marec 1775 – 10. november 1831) se je rodil v vzhodnem delu Sunderlanda. Kot mlad fant se je izučil za kobiličarja, a že zelo zgodaj je vstopil v pomorščino: kot vajenec se je približno leta 1786 pridružil posadki ladje Peggy v South Shieldsu, star je bil komaj 11 ali 12 let. Leta 1796 je bil premeščen v Kraljevo mornarico in je služil na ladji HMS Venerable, kjer je bil del posadke pod poveljstvom admiralnega lorda Duncana, vrhovnega poveljnika britanskih sil na severnih morjih.
Bitka pri Camperdownu (1797) in Crawfordovo dejanje
Bitka pri Camperdownu, ki se je odvila 11. oktobra 1797, je bila ena največjih pomorskih bitk v obdobju francoskih revolucionarnih vojn in je potekala med britansko floto in floto Batavske republike (Nizozemska), ki je bila zaveznik Francije. HMS Venerable je bil v tej bitki zastavonoša admiralnega poveljnika lorda Duncana.
Med spopadom je bil del jambora na Venerable, vključno z admiralovo osebno zastavo, posekan. Ker spustitev admiralove zastave pomeni predajo, se je Jack Crawford povzpel na jambor in pribil barve nazaj na vrh. To dejanje je bilo razumljeno kot simbol zanikanja predaje in kot znak boja ter je pridobilo veliko pozornosti javnosti — Crawford je postal znan kot "junak iz Camperdowna".
Nagrade, poznejše življenje in smrt
Po vrnitvi in slavnostnem sprevodu v Londonu so ga uradno predstavili kralju Združenega kraljestva Juriju III. Za svoje dejanje je prejel državno pokojnino v višini 30 funtov na leto, mesto Sunderland pa mu je kasneje podarilo srebrno medaljo. Kljub začetnemu priznanju pa se je Crawfordovo življenje pozneje zapletlo: doživel je obdobja revščine in pijančevanja ter je moral zaradi finančnih stisk medaljo prodati. Leta 1831 je postal ena od žrtev velike epidemije kolere in bil pokopan v neoznačen, t. i. "revni" grob.
Spomeniki, muzejske zbirke in lokalna dediščina
Proti koncu 19. stoletja je zanimanje za "junaka iz Camperdowna" ponovno naraslo. Leta 1888 so mu v cerkvenem dvorišču Svete Trojice v Sunderlandu postavili nagrobnik; nekaj let pozneje (okoli leta 1890) so spomenik premestili v park Mowbray, nasproti sedanjega civilnega centra. Gostilna v Monkwearmouthu, imenovana "Jack Crawford", je imela njegovo izrezljano podobo na fasadi; ko je bila gostilna med drugo svetovno vojno uničena, so figuro odstranili.
Sunderlandski muzej ima pomembno vlogo pri ohranjanju njegovega spomina. Leta 1987 je muzej prejel figuro z gostilne na razstavo (kot posojen predmet) in jo razstavil v galeriji lokalne zgodovine, čeprav je bila kasneje vrnjena lastniku. Muzejska zbirka vključuje tudi več kosov spominske keramike iz 19. stoletja in srebrno medaljo, ki jo je mestu podelil leta 1797 — medaljo je leta 1880 grof Camperdownski podaril muzeju. V muzeju so mu posvetili tudi eno od učilnic v učnem programu ter kabinet z naslovom "Sunderlandski junaki" blizu vhoda v muzej.
Razprave o njegovem junaštvu
Čeprav ga domačini močno cenijo, so izven Sunderlanda obstajali dvomi in kritike glede okoliščin njegovega dejanja. Nekateri viri trdijo, da Crawford ni bil povsem prostovoljno tisti, ki je pribil barve, temveč da je bil prisiljen, nekateri pa omenjajo, da je bil menda pijan. Lokalni zgodovinar William Corder je že v devetdesetih letih 19. stoletja izrazil skepso in zapisal, da so zanesljive priče poročale, da je bil Crawford "pijan, deloval brez ukazov in bi moral biti postavljen pred vojaško sodišče". Kljub takim kritikam prebivalci njegovega rojstnega mesta pogosto zavračajo te obtožbe in še naprej slavijo njegov prispevek kot simbol poguma.
Ena od sodobnih knjig, ki omenjajo Crawforda (avtorica Sheri Holman), je tudi pritegnila kritike mestnih oblasti in komentatorjev, kar kaže, da vprašanje interpretacije zgodovinskih dejanj še vedno vzbuja čustva in razpravo.
Zapisan v lokalno in širšo zgodovino
Jack Crawford ostaja v kolektivnem spominu Sunderlanda kot simbol pomorskega poguma in lokalne ponosa, čeprav njegova zgodba vključuje tako mitologizacijo kot tudi kritik. Njegovo dejanje pri Camperdownu je pogosto evocirano kot primer osebne neomajnosti v trenutku vojaškega pritiska, njegova poznejša usoda pa opozarja na težave veteranske skrbi v preteklosti — slava in priznanja niso nujno preprečila revščine in težav v poznejših letih življenja.
Crawfordov nagrobnik na pokopališču Svete Trojice v East Endu.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Jack Crawford?
O: Jack Crawford je bil mornar Kraljeve mornarice, ki je najbolj znan po svojem delovanju v bitki pri Camperdownu leta 1797, zato je znan kot "junak iz Camperdowna".
V: Kje se je rodil?
O: Rodil se je v vzhodnem delu Sunderlanda.
V: Kako se je pridružil kraljevi mornarici?
O: Leta 1796 je bil vpoklican v kraljevo mornarico in je služil na ladji HMS Venerable pod vodstvom admirala Duncana.
V: Kaj se je zgodilo v bitki pri Camperdownu?
O: Med bitko je bil posekan del jambora ladje Venerable, vključno z admiralovo zastavo. Spustitev te zastave bi pomenila znak predaje, vendar je Crawford splezal gor in jo pribil nazaj na njeno mesto.
V: Kakšno priznanje je prejel po tej bitki?
O: Po junaškem dejanju pri Camperdownu je Crawford prejel vladno pokojnino v višini 30 funtov na leto, pozneje pa še srebrno medaljo od prebivalcev Sunderlanda.
V: Kaj se mu je zgodilo pozneje v življenju?
O: Pozneje v življenju je Crawford doživel hude čase in pijančevanje, zato je moral prodati svojo medaljo. Nazadnje je postal ena od številnih žrtev epidemije kolere leta 1831 in bil pokopan v neoznačenem grobu.
V: Ali je bilo zunaj Sunderlanda slišati kakšne kritike o junaštvu Jacka Crawforda?
O: Da, zunaj Sunderlanda so se pojavili dvomi o Crawfordovem junaštvu, saj so nekateri trdili, da je deloval brez ukazov ali da je bil morda celo pijan, ko je v Camperdownu opravil svoje junaško dejanje.
