Apostolska palača
Apostolska palača, imenovana tudi Papeška palača ali Vatikanska palača, je uradna rezidenca papeža v Vatikanu.
Palača je kompleks stavb s papeškim stanovanjem, vladnimi uradi Katoliške cerkve, nekaj kapelami, Vatikanskim muzejem in Vatikansko knjižnico. Skupno je več kot 1.000 sob, med najbolj znanimi pa sta Sikstinska kapela z znamenitimi stropnimi freskami, ki jih je naslikal Michelangelo (restavrirane v letih 1980-1990), in Rafaelove sobe.
Drugi papeški rezidenci sta Lateranska palača in Castel Gandolfo zunaj Rima.
Pred letom 1871 je bila Kvirinalska palača papeževa uradna rezidenca. Po dokončnem strmoglavljenju papeških držav leta 1870 je italijanski kralj leta 1871 to palačo zaplenil in jo spremenil v kraljevo uradno rezidenco; po ukinitvi italijanske monarhije leta 1946 je postala rezidenca predsednika Italijanske republike.
Pogled čez Trg svetega Petra na apostolsko palačo
Sorodne strani
- Apartma Borgia
- Clementine Hall
- Domus Sanctae Marthae
- Papeški gospodje
- Papeški apartma
- Sikstinska kapela
- Rafaelove sobe
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je apostolska palača?
O: Apostolska palača, imenovana tudi papeška palača ali vatikanska palača, je uradna rezidenca papeža v Vatikanu.
V: Katere stavbe sestavljajo palačo?
O: Palača je kompleks stavb, ki vključuje papeško stanovanje, vladne urade Katoliške cerkve, nekaj kapelic, Vatikanski muzej in Vatikansko knjižnico.
V: Koliko sob je v palači?
O: V palači je več kot 1 000 sob.
V: Katere so najbolj znane sobe v palači?
O: Najbolj znani sobi v palači sta Sikstinska kapela z znamenitimi stropnimi freskami, ki jih je naslikal Michelangelo (restavrirana med letoma 1980 in 1990), in Rafaelove sobe.
V: Katere so druge papeške rezidence?
O: Druge papeške rezidence so v Lateranski palači in Castel Gandolfu zunaj Rima.
V: Katera je bila papeževa uradna rezidenca pred letom 1871?
O: Pred letom 1871 je bila papeževa uradna rezidenca Kvirinalska palača.
V: Kdo je prevzel Kvirinalsko palačo po dokončnem strmoglavljenju papeških držav leta 1870?
O: Po dokončnem strmoglavljenju papeških držav leta 1870 je italijanski kralj leta 1871 zaplenil Kvirinalsko palačo in jo spremenil v kraljevo uradno rezidenco; po ukinitvi italijanske monarhije leta 1946 je postala rezidenca predsednika Italijanske republike.
