Let 123 družbe Japan Airlines je bil redni notranji let z letališča Haneda v Tokiu (znanega tudi kot mednarodno letališče Tokio) na mednarodno letališče Osaka (znano tudi kot letališče Itami v Osaki). 12. avgusta 1985 je letalo Boeing 747-146SR 12 minut po vzletu imelo mehanske težave. Letalo je nato 32 minut kasneje strmoglavilo v goro Takamagahara v prefekturi Gunma, potem ko sta pilota poskušala nadzorovati letalo, vendar jima to ni uspelo. Umrlo je 520 ljudi, preživeli pa so le štirje. Nesreča se je zgodila zaradi nepravilnega popravila po nesreči z repom, ki je povzročilo utrujanje kovine in nazadnje strukturno okvaro med letom, pri kateri se je celoten rep letala ločil od letala.

Osnovni podatki

Let je imel oznako JL123 (registracija letala: Boeing 747-146SR, JA8119). Na krovu je bilo 524 oseb, vključno s potniki in člani posadke; smrtno je stradalo 520 oseb, preživeli pa so štirje potniki. Nesreča velja za najsmrtonosnejšo nesrečo z enim samim letalom ter je druga najhujša letalska nesreča na svetu po nesreči na letališču Tenerife.

Potek nesreče

  • Po vzletu iz Tokia je približno 12 minut po vzletu prišlo do eksplozivne razlike tlaka v zadnjem delu trupа, kar je povzročilo strukturno okvaro zadnje tlačne pregrade.
  • Eksplozija je poškodovala repno cono in nato povzročila odstop celotne zadnje vrste trupa ter vertikalnega stabilizatorja. Hkrati so bile prekinjene hidravlične cevi, kar je skoraj v celoti onemogočilo mehansko krmiljenje letala.
  • Posadka je kljub temu s pomočjo upravljanja moči motorjev poskušala nadzorovati smer in višino ter se vrniti proti bližnjim letališčem. Trajalo je približno 32 minut, preden je letalo izgubil nadzor in strmoglavilo v gorovje Takamagahara.

Vzrok nesreče in ugotovitve preiskave

Uradna preiskava je ugotovila, da je neposredni vzrok strukturne okvare bila napačno izvedena popravila zadnje tlačne pregrade po predhodnem trčenju repa v letu 1978. Pri tistem popravilnem posegu niso bili upoštevani ustrezni postopki za ponovno vzpostavitev polne strukturne trdnosti; uporabili so nepravilno spajanje in prekrivne plošče, kar je povzročilo koncentracijo napetosti. S časom so se tam pojavljale utrujalne razpoke, ki so se razširile do kritične velikosti in končale z eksplozijo tlačne pregrade med letom 1985.

Rezultat eksplozivne dekompresije je bil izguba strukturne celovitosti repa in prekinitev hidravličnih sistemov, zato so piloti izgubili običajne krmilne površine. Kljub temu so pokazali izjemno spretnost pri poskusih ohranjanja nadzora z manevriranjem moči motorjev, a brez zadostne učinkovitosti krmiljenja ni bilo mogoče preprečiti trčenja z gora.

Posledice in spremembe v letalski industriji

  • Tragični izid je privedel do ostrih pregledov popravilnih postopkov, nadzora kakovosti in dokumentacije pri letalskih proizvajalcih in servisnih delavnicah.
  • Japonske oblasti so okrepile regulativne zahteve glede nadzora popravil po nesrečah in transparentnosti v vzdrževanju.
  • Nesreča je poudarila pomen pravilne izvedbe struktur­skih popravkov ter rednih pregledov za zaznavanje utrujenostnih razpok, kar je vplivalo na izboljšave v industrijskih standardih in postopkih certificiranja.

Reševalna akcija, kritike in spomin

Reševalna akcija je naletela na kritike zaradi zamud pri doseganju prizorišča in pomanjkljive koordinacije med službami, kar je sprožilo razprave o reševalnih postopkih v goratih in odmaknjenih predelih. Po nesreči so organizirali preglede delovanja reševalnih služb in izboljšave komunikacijskih ter koordinacijskih poti za hitrejši odziv.

Spomini na nesrečo so ohranjeni z več spominskimi obeležji in slovesnostmi za žrtve; nesreča pa je dolgo ostala pomembno opozorilo v letalski varnosti glede pomena kakovostnih popravil in nadzora.

Ključni podatki: 12. avgust 1985, Boeing 747-146SR JA8119, 520 mrtvih, 4 preživeli; neposredni vzrok: napačno izveden popravek zadnje tlačne pregrade, posledična utrujenost kovine in strukturna okvara.