Let 123 Japan Airlines (1985) – vzroki in potek nesreče
Let 123 Japan Airlines (1985): podroben pregled vzrokov in poteka katastrofalne nesreče Boeing 747 pri Takamagahara — utrujanje kovine, 520 žrtev.
Let 123 družbe Japan Airlines je bil redni notranji let z letališča Haneda v Tokiu (znanega tudi kot mednarodno letališče Tokio) na mednarodno letališče Osaka (znano tudi kot letališče Itami v Osaki). 12. avgusta 1985 je letalo Boeing 747-146SR 12 minut po vzletu imelo mehanske težave. Letalo je nato 32 minut kasneje strmoglavilo v goro Takamagahara v prefekturi Gunma, potem ko sta pilota poskušala nadzorovati letalo, vendar jima to ni uspelo. Umrlo je 520 ljudi, preživeli pa so le štirje. Nesreča se je zgodila zaradi nepravilnega popravila po nesreči z repom, ki je povzročilo utrujanje kovine in nazadnje strukturno okvaro med letom, pri kateri se je celoten rep letala ločil od letala.
Osnovni podatki
Let je imel oznako JL123 (registracija letala: Boeing 747-146SR, JA8119). Na krovu je bilo 524 oseb, vključno s potniki in člani posadke; smrtno je stradalo 520 oseb, preživeli pa so štirje potniki. Nesreča velja za najsmrtonosnejšo nesrečo z enim samim letalom ter je druga najhujša letalska nesreča na svetu po nesreči na letališču Tenerife.
Potek nesreče
- Po vzletu iz Tokia je približno 12 minut po vzletu prišlo do eksplozivne razlike tlaka v zadnjem delu trupа, kar je povzročilo strukturno okvaro zadnje tlačne pregrade.
- Eksplozija je poškodovala repno cono in nato povzročila odstop celotne zadnje vrste trupa ter vertikalnega stabilizatorja. Hkrati so bile prekinjene hidravlične cevi, kar je skoraj v celoti onemogočilo mehansko krmiljenje letala.
- Posadka je kljub temu s pomočjo upravljanja moči motorjev poskušala nadzorovati smer in višino ter se vrniti proti bližnjim letališčem. Trajalo je približno 32 minut, preden je letalo izgubil nadzor in strmoglavilo v gorovje Takamagahara.
Vzrok nesreče in ugotovitve preiskave
Uradna preiskava je ugotovila, da je neposredni vzrok strukturne okvare bila napačno izvedena popravila zadnje tlačne pregrade po predhodnem trčenju repa v letu 1978. Pri tistem popravilnem posegu niso bili upoštevani ustrezni postopki za ponovno vzpostavitev polne strukturne trdnosti; uporabili so nepravilno spajanje in prekrivne plošče, kar je povzročilo koncentracijo napetosti. S časom so se tam pojavljale utrujalne razpoke, ki so se razširile do kritične velikosti in končale z eksplozijo tlačne pregrade med letom 1985.
Rezultat eksplozivne dekompresije je bil izguba strukturne celovitosti repa in prekinitev hidravličnih sistemov, zato so piloti izgubili običajne krmilne površine. Kljub temu so pokazali izjemno spretnost pri poskusih ohranjanja nadzora z manevriranjem moči motorjev, a brez zadostne učinkovitosti krmiljenja ni bilo mogoče preprečiti trčenja z gora.
Posledice in spremembe v letalski industriji
- Tragični izid je privedel do ostrih pregledov popravilnih postopkov, nadzora kakovosti in dokumentacije pri letalskih proizvajalcih in servisnih delavnicah.
- Japonske oblasti so okrepile regulativne zahteve glede nadzora popravil po nesrečah in transparentnosti v vzdrževanju.
- Nesreča je poudarila pomen pravilne izvedbe strukturskih popravkov ter rednih pregledov za zaznavanje utrujenostnih razpok, kar je vplivalo na izboljšave v industrijskih standardih in postopkih certificiranja.
Reševalna akcija, kritike in spomin
Reševalna akcija je naletela na kritike zaradi zamud pri doseganju prizorišča in pomanjkljive koordinacije med službami, kar je sprožilo razprave o reševalnih postopkih v goratih in odmaknjenih predelih. Po nesreči so organizirali preglede delovanja reševalnih služb in izboljšave komunikacijskih ter koordinacijskih poti za hitrejši odziv.
Spomini na nesrečo so ohranjeni z več spominskimi obeležji in slovesnostmi za žrtve; nesreča pa je dolgo ostala pomembno opozorilo v letalski varnosti glede pomena kakovostnih popravil in nadzora.
Ključni podatki: 12. avgust 1985, Boeing 747-146SR JA8119, 520 mrtvih, 4 preživeli; neposredni vzrok: napačno izveden popravek zadnje tlačne pregrade, posledična utrujenost kovine in strukturna okvara.
Vključeno letalo
Strmoglavilo je letalo Boeing 747-146SR (SR pomeni kratek doseg) z repno številko JA8119. Letalo se je uporabljalo za kratke notranje lete na Japonskem. Letalo je prvič poletelo 28. januarja 1974. Imelo je štiri motorje Pratt & Whitney JT9D-7A. Pred strmoglavljenjem je letelo 25030 ur ter vzletelo in pristalo 18835-krat.
Letalo JA8119 je bilo 2. junija 1978 na mednarodnem letališču Osaka udeleženo v nesreči, ki jo je povzročilo odbijanje repov. Pri pristajanju je letalo z repom udarilo v vzletno-pristajalno stezo. V nesreči je bila poškodovana zadnja tlačna pregrada in zadnji del letala. Kasneje, med 17. junijem in 11. julijem, je Boeingov serviser letalo popravil, tako da je zamenjal spodnji del zadnjega dela in del pregrade. Letalo je bilo pozneje ponovno v uporabi.
Med preiskavo nesreče so preiskovalci ugotovili, da je bilo popravilo, ki ga je 7 let pred nesrečo opravil Boeing, nepravilno. Čeprav sta bili za vgradnjo spojne plošče v pregradi potrebni dve vrsti zakovic, je serviser uporabil le eno vrsto. To je za 70 % povečalo možnost utrujanja kovine in povzročilo tudi kasnejšo nesrečo.
Pot leta 123 družbe Japan Airlines
Potniki in posadka
Tega dne so letalo upravljali trije člani posadke. 49-letni kapitan Masami Takahama je bil zelo izkušen pilot. Letel je 12423 ur, od tega 4842 ur na letalih 747. Drugi pilot, 39-letni Yutaka Sasaki, se je usposabljal za kapitana. Na tem letu je sedel na levem sedežu (ki je običajno namenjen kapitanom). Opravil je 3963 ur letenja, od tega 2665 ur na letalih 747. Zadnji član posadke, 46-letni inženir letenja Hiroshi Fukuda, je naletel 9831 ur, od tega 3846 ur na letalih 747. V letalu je bilo tudi 12 članov kabinskega osebja. Države, iz katerih so prihajali potniki in člani posadke, so navedene spodaj.
| Končni seštevek državljanstev potnikov | |||
| Državljanstvo | Potniki | Posadka | Skupaj |
| 483 | 15 | 498 | |
| 1 | 0 | 1 | |
|
| 2 | 0 | 2 |
| 4 | 0 | 4 | |
| 3 | 0 | 3 | |
| 2 | 0 | 2 | |
| 3 | 0 | 3 | |
| 1 | 0 | 1 | |
| 1 | 0 | 1 | |
| 1 | 0 | 1 | |
| 1 | 0 | 1 | |
| 1 | 0 | 1 | |
| 6 | 0 | 6 | |
| Skupaj | 509 | 15 | 524 |
.svg.png){kind=small}
.svg.png){kind=small}
.svg.png){kind=small}
.svg.png){kind=small}
Nesreča
Popoldne na dan nesreče je letalo JA8119 že opravilo dva povratna leta, in sicer JL503/504 v Sapporo in nazaj ter JL363/366 v Fukuoko in nazaj. Ob 17.17 je letalo pravkar končalo let JL366 in je bilo parkirano v točki 18 na mednarodnem letališču v Tokiu ter se pripravljalo na let JL123 v Osako.
Ob 18.04 je letalo začelo krmariti proti vzletno-pristajalni stezi. Vzlet je bil ob 18.12 in letalo se je povzpelo na potovalno višino 24 000 čevljev (približno 7300 metrov). Do takrat je bilo vse v redu.
Ob 18.24 se je nenadoma zaslišal močan hrup, ki je bil dejansko posledica okvare tlačne pregrade. To je povzročilo eksplozivno dekompresijo. Iz letala je iztekel zrak in odtrgal rep letala. Ker so vse štiri hidravlične cevi, ki upravljajo letalo, nameščene v repu, je letalo postalo neobvladljivo. Po 46 sekundah sta pilota zaklicala 7700 (kar pomeni, da sta v sili) in zahtevala vrnitev na mednarodno letališče v Tokiu. Čeprav je kontrolor zračnega prometa odobril, da se letalo obrne proti Tokiu, je letalo nenavadno začelo leteti v severozahodno smer. Ob 18.28 je tokijski kontrolor zračnega prometa pilote prosil, naj zavijejo levo, vendar je od pilotov prejel sporočilo: "Zdaj je neobvladljivo." Do takrat se je letalo premikalo na način, ki se imenuje fugoidno gibanje: vzpenjalo se je, dokler ni izgubilo hitrosti in se ustavilo, nato se je nos spustil in pridobil hitrost, dokler se letalo ni moglo znova dvigniti. Fugoidno gibanje se je ponavljalo do konca leta.
Ob 18.31 je kontrolor zračnega prometa letalo vprašal, ali lahko pristane na letališču Nagoja, ki je bilo od letala oddaljeno 72 milj (približno 133 km). Vendar sta se pilota želela vrniti v Tokio. Med 18.35 in 18.56 sta se pilota trudila obvladovati letalo brez repa. To jim ni uspelo, saj je letalo nenadzorovano poletelo proti goram.
Ob 18.56 je desno krilo letala trčilo v greben. Letalo je nato letelo naprej, se zaletelo v drugi greben in eksplodiralo. Umrlo je 520 ljudi, 4 so preživeli.
Čas, ki ga letalo potrebuje za strmoglavljenje po okvari pregrade, je 32 minut. Nesreča je bila najhujša v zgodovini letalstva, v kateri je prišlo do eksplozivne dekompresije.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je bilo letalo Japan Airlines, let 123?
O: Let 123 družbe Japan Airlines je bil redni notranji let z letališča Haneda v Tokiu na mednarodno letališče Osaka.
V: Kdaj so se na letalu Boeing 747-146SR pojavile mehanske težave?
O: Letalo Boeing 747-146SR je imelo mehanske težave 12 minut po vzletu.
V: Kaj se je zgodilo z letalom, ko sta ga pilota poskušala obvladati?
O: Letalo je 32 minut pozneje strmoglavilo v goro Takamagahara v prefekturi Gunma, potem ko sta ga pilota poskušala obvladati, vendar jima to ni uspelo.
V: Koliko ljudi je umrlo v nesreči?
O: V nesreči je umrlo 520 ljudi.
V: Koliko je bilo preživelih v letalski nesreči?
O: Poročali so le o štirih preživelih.
V: Kaj je bil vzrok nesreče?
O: Nesreča se je zgodila zaradi nepravilnega popravila po nesreči z zadnjim delom letala, ki je povzročilo utrujenost kovine in nazadnje strukturno okvaro med letom, pri kateri se je celoten rep letala ločil od letala.
V: Ali je bila ta nesreča najhujša letalska nesreča, v kateri je bilo udeleženo samo eno letalo?
O: Da, ta nesreča je bila po številu smrtnih žrtev najhujša letalska nesreča, v kateri je bilo udeleženo samo eno letalo.
Iskati