Chandrayaan-2: Indijska misija na Luno (ISRO) – načrtovan pristanek 2019

Chandrayaan-2: ISRO-jev drzen poizkus mehkega pristanka na Luni 2019 — zgodovinska indijska misija, izstrelitev 14. julija in cilj pristanka 6. septembra.

Chandrayaan-2 (sanskrt: चन्द्रयान-२; sanskrt: [t͡ɕən̪d̪ɾəjaːn d̪ʋi]; lit: Moon-craft izgovorjava) je po misiji Chandrayaan-1 druga indijska misija na Luno. Izdelala jo je Indijska organizacija za vesoljske raziskave (ISRO), misijo pa naj bi na Luno izstrelila geosinhrona nosilna raketa Mark III (GSLV Mk III).

Izstrelitev Chandrayaan-2 je načrtovana za 14. julij 2019 ob 21:21 UTC. S pravilnim pristankom bi Indija postala četrta država, ki je po vesoljskih agencijah ZDA, ZSSR in Kitajske dosegla mehak pristanek na Luni. Pričakuje se, da bo misija pristala 6. septembra 2019.

Opis misije in sestava

Chandrayaan-2 je kompleksna misija, zasnovana kot integriran sistem, ki vključuje tri glavne komponente:

• Orbiter – del, ki ostane v lunini krožnici in zagotavlja komunikacijo med Zemljo in pristajalnim modulom ter izvaja dolgoročne znanstvene meritve Lune.
• Lander (imenovan Vikram) – modul za mehak pristanek, ki naj bi se odtrgal od orbiterja in izvedel pristanek na lunini površini. Lander je prva faza za selitev roverja na tla Lune.
• Rover (imenovan Pragyan) – manjše samovozeče vozilo, ki naj bi se po uspešnem pristanku premikalo po površju, izvajalo vzorčenje in analiziralo lokalno sestavo tal.

Znanstveni cilji

Glavni cilji misije so raziskovanje lunine južne polarne regije, preučevanje geologije in mineraloške sestave ter iskanje znakov vode ali vodnega ledu. Med ključnimi nalogami so:

• kartiranje površinske topografije in mineralne sestave;
• iskanje in določanje distribucije vodnega ledu v senci trajno temnih kraterjev ter v tleh;
• analiza eksosfere Lune in spremljanje morebitnih plinskih emisij;
• preučevanje termičnih lastnosti in seizmične aktivnosti za boljše razumevanje notranje zgradbe Lune;
• tehnološki preizkusi za mehko pristajanje in delovanje mobilnega roverja v zahtevnih pogojih.

Instrumenti in meritve

Vsaka komponenta nosi več instrumentov za izvajanje omenjenih znanstvenih nalog. Orbiter bo služil tudi kot relejna postaja za prenos podatkov s pristajalnika in roverja na Zemljo. Instrumenti so zasnovani za:

• radarsko preučevanje podlage in globalno kartiranje mineralov;
• spektralno analizo površine za določanje kemične sestave;
• topografijo in termične meritve za razumevanje dnevno-nočnih temperaturnih razlik;
• lokalne meritve na tleh, ki jih bo izvedel rover (analiza vzorcev, meritve z-instrumenti za določanje elementarne sestave).

Potek misije

Načrt poteka vključuje več faz:

• izstrelitev z Zemlje s pomočjo GSLV Mk III;
• vstop v začasno Zemljino orbito in postopen manever za prenos v transluninsko pot;
• vstop v lunino orbito (Lunar Orbit Insertion), kjer bo orbiter začel znanstveno opazovanje in čakal na primeren čas za oddajo landerja;
• odcep landerja in njegov pristanek na predvideni lokaciji v južni polarni regiji Lune, kjer naj bi se po uspešnem pristanku sprožil rover in začel svoje meritve;
• orbiter bo medtem izvajal daljnosežne meritve in delal za komunikacijo z Zemljo.

Pomen in izzivi

Če bi bila misija uspešna, bi imela večplasten pomen: tehnološki dokaz zmožnosti mehkega pristanka in vožnje po površju Lune, nova znanstvena spoznanja o prisotnosti vode pri luninih polih ter krepitev indijskega položaja v mednarodnem vesoljskem raziskovanju. Ciljanje na južno polarn oregino je ambiciozno zaradi zahtevnega terena, nizke osvetljenosti in daljših obdobij hladu, kar predstavlja izziv za napajanje, termalno upravljanje in navigacijo pristajalnega sistema.

Chandrayaan-2 predstavlja naslednji korak v indijskih luninih raziskavah po uspehu misije Chandrayaan-1 in je pomemben projekt za nadaljnje raziskave Lune ter bodoče medplanetarne misije ISRO.

Išči po črki