Laptevsko morje – arktično obrobno morje Sibirije, značilnosti in zgodovina

Laptevsko morje: arktično obrobno morje Sibirije — podnebje, nizka slanost, plitve vode, otoki z ostanki mamutov, reke Lena in Yana, zgodovina naselitev in raziskav.

Laptevsko morje je obrobno morje Arktičnega oceana ob severni obali Sibirije, obdaja polotok Tajmir, Severno Zemljo in Novosibirskimi otoki. Njegova severna meja poteka od Arktičnega rta do Anisijevega rta. Na zahodu meji na Karsko morje, na vzhodu pa na Vzhodnosibirsko morje. Morje je poimenovano po ruskih raziskovalcih Dmitriju Laptevu in Haritonu Laptevu.

Geografija in hidrologija

Laptevsko morje je večinoma plitvo – velika večina njegovega dna je globoka manj kot 50 metrov – kar ga uvršča med arktične kontinentalne police. V morje se izliva več velikih sibirskih rek, kar močno vpliva na njegovo hidrologijo in slanost: najpomembnejše so Lena, Khatanga, Anabar, Olenyok, Omoloy in Yana. Velika količina sveže vode z rek znižuje slanost morja in prispeva k pogostejšemu nastajanju obalnega ledu.

Podnebje, led in obalni pojavi

Podnebje je surovo arktično: temperature pod 0 °C prevladujejo večino leta, morski led je prisoten več kot devet mesecev na leto. Poleti (avgust–september) se največ ledu umakne, vendar so pomembni pojavi tudi:

• fast ice (stalni obalni led), ki se poveže z obalo in lahko ostaja več sezon;
• pack ice (plavajoči ledeni polji), ki ga prinesejo vetrovi in oceanski tokovi;
• polynje (odprta vodna območja v ledu), ki so pomembna za dihanje morskih sesalcev in ptic.

Obalne regije so podvržene hitri eroziji zaradi taljenja permafrosta, valovanja in premikov ledu; na nekaterih mestih obala izginja za več metrov na leto. Prav tako so prisotne razmere, ki omogočajo učinkovito usedanje sedimentov, saj velike reke prinašajo množico materiala na celinsko polico.

Ekosistem in naravne vrste

Laptevsko morje ima sorazmerno nizko biotsko raznovrstnost v primerjavi z zmernejšimi morji, a je prilagojeno ostrim arktičnim razmeram. Pomembne značilnosti so:

• sezonske fitoplanktonske cvetove ob taljenju ledu, ki tvorijo osnovo prehranske verige;
• bentoske skupnosti na plitvem dnu, bogate z mehkužci in rakci;
• ribe, kot je arktična trska (polarni koder) in druge hladenvodne vrste;
• morski sesalci – tjulnji (npr. ringed seal), polarni medvedi ob obalah in posamezni mroži ter foke;
• ptice selivke in gnezditvene kolonije ob obali ter na otokih.

Na številnih otokih in ob obali so na hladnem permafrostu dobro ohranjeni kosti in ostanki pleistocenskih živali, vključno z mamuti, kar priča o paleoekosistemih tega območja in je predmet arheoloških ter paleontoloških raziskav (mamutov).

Ljudje, zgodovina in naselitve

Ob obalah Laptevskega morja so tisočletja živela avtohtona ljudstva — med njimi plemena Jukagirov (Yukaghirs), kasneje tudi Eveni in Evenki. V zgodnjem obdobju so prišli tudi Jakuti (Sakha). V 17. stoletju so območje začeli intenzivneje raziskovati Rusi, ki so pripluli vzdolž velikih rek in vzpostavili trgovske ter pomorske poti. Morje ima malo stalnih naselij; največje mesto in pristanišče je Tiksi, pomembno kot logistično in meteorološko središče ter vstopna točka za raziskave in plovbo po severnem pomorskem poti.

Gospodarske dejavnosti, raziskave in okoljski izzivi

Območje ima potencialne naravne vire (ribe, plitke usedline z ogljikovodiki na nekaterih delih police), a izkoriščanje je oteženo zaradi ekstremnih razmer, oddaljenosti in varstvenih pomislekov. V zadnjih desetletjih raste interes za znanstveno raziskovanje zaradi:

• spreminjanja podnebja in hitrega zmanjševanja morskega ledu;
• vpliva taljenja permafrosta na erozijo obal, vnos sedimentov in sproščanje metana;
• učinkov sprememb na ekosisteme in migracijske poti vrst;
• možnosti nove pomorske proge v času krajših obdobij brez ledu (Severni morski koridor).

Okoljski izzivi vključujejo onesnaženje iz človeških dejavnosti, tveganja pri izvajanju izkopavanj in terorizacije stanovanjskih območij avtohtonih skupnosti. Raziskovalci spremljajo spremembe s satelitskimi opazovanji, ladijskimi ekspedicijami in terenskimi meritvami.

Pomen za znanost in kulturno dediščino

Laptevsko morje je pomembno območje za razumevanje arktičnega podnebnega sistema, dinamike morskega ledu, obalnih procesov in paleontologije (ohranjeni ostanki živalstva). Kulturna dediščina tamkajšnjih avtohtonih ljudstev je tesno povezana z izkoriščanjem morskih in obalnih virov ter prilagajanjem na ekstremne pogoje.

Največje mesto in pristanišče je Tiksi, ki ostaja osrednje naselje v regiji in izhodišče za raziskave, logistiko ter spremljanje vremenskih in morsko-lelnih razmer.

Flora in favna

Zaradi ostrega podnebja je rastlinstvo in živalstvo redko. Morsko rastlinstvo predstavljajo predvsem diatomejke, ki jih je več kot 100 vrst. Zelene alge, modrozelene alge in praprotnice so zastopane po približno 10 vrst. Fitoplankton je značilen za slane vode. Obstaja približno 30 vrst zooplanktona. Obalna flora so predvsem mahovi in lišaji ter nekaj cvetočih rastlin, vključno z arktičnim makom, lomiklavcem (Saxifraga), drabo ter majhnimi populacijami polarne (Salix polaris) in plazeče (Salicaceae) vrbe. Med redkimi vaskularnimi rastlinami sta vrsti Cerastium in Saxifraga. Med nevaskularnimi rastlinami so mahovi rodov Detrichum, Dicranum, Pogonatum, Sanionia, Bryum, Orthothecium in Tortura ter lišaji rodov Cetraria, Thamnolia, Cornicularia, Lecidea, Ochrolechia in Parmelia.

Med stalnimi vrstami sesalcev so tjulenj z obročkom, bradati tjulenj, globoki tjulenj, mrož, leming, polarna lisica, severni jelen, volk, sloke, polarni zajec in polarni medved. Kit beluga se v regiji pojavlja sezonsko. Tu živi več deset vrst ptic. Nekatere spadajo med stalne (tundrske) vrste, kot so snežni strnad, vijoličasti krešič, snežna sova in gosi. Druge imajo velike kolonije na otokih in morskih obalah. Med njimi so mala uharica, črnoglavi galeb, črni galeb, slonokoščeni galeb, urh, čaradrijevka in zelenkasti galeb. Druge vrste ptic so še skua, sterna, severna polojnik, slonokoščeni galeb, zeleni galeb, Rossov galeb, dolgonoga raca, uharica, vranjek in vrbji strnad. Na območju je 39 vrst rib, večinoma značilnih za brakično okolje. Glavne so lipani in bele ribe (Coregonus), kot so muksun, široka belica in omul. Pogoste so tudi sardine, arktični in Beringov cipelj, polarni smuč, žafranova trska, polarna trska, platnica ter arktični golob in inconnu.

Leta 1985 je bil v delti reke Lene ustanovljen naravni rezervat Ust-Lena. Njegova površina znaša 14 300 km². Leta 1986 so bili v rezervat vključeni tudi Novosibirski otoki. V rezervatu je veliko rastlin (402 vrsti), rib (32 vrst), ptic (109 vrst) in sesalcev (33 vrst).

·        

Morje Laptev. Sončni zahod.

·        

Morje Laptev. Ledene grbine.

·        

Plovilo na zračni blazini Hivus-10 v morju Laptev

Snežna sova


Snežni zajček

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je morje Laptev?

V: Katere so meje morja Laptev?

V: Kako je Laptevsko morje dobilo svoje ime?

V: Kakšno je podnebje v morju Laptev?

V: Ali je morje Laptev gosto poseljeno?

V: Katere reke se izlivajo v morje Laptev?

V: Katero je največje mesto in pristanišče v morju Laptev?

Išči po črki