LADA: definicija prikrite avtoimunske sladkorne bolezni pri odraslih

LADA: razumite prikrito avtoimunsko sladkorno bolezen pri odraslih — simptomi, razlikovanje od tipa 1 in 2, diagnoza in zdravljenje.

Latentna avtoimunska sladkorna bolezen pri odraslih (LADA) je podobna sladkorni bolezni tipa 1 in sladkorni bolezni tipa 2. Tako kot sladkorna bolezen tipa 1 je tudi LADA avtoimunska bolezen trebušne slinavke: imunski sistem napade celice v trebušni slinavki, ki naj bi proizvajale inzulin. Hkrati pa ima LADA značilnosti sladkorne bolezni tipa 2, saj je pogosto prisotna tudi odpornost na inzulin, kar pomeni, da inzulin v telesu ne deluje optimalno. Večina ljudi s prikrito avtoimunsko sladkorno boleznijo je vitkih ali ima normalen indeks telesne mase, čeprav so nekateri predebeli ali rahlo debeli.

Kaj je LADA in komu se pojavi

LADA se običajno pojavi v odrasli dobi, najpogosteje po 30. letu starosti. Pogosto je sprva napačno diagnosticirana kot sladkorna bolezen tipa 2, saj bolniki v začetku ne potrebujejo insulinoterapije. Za razliko od klasične tipa 1 pa progresija proti popolni pomanjkljivosti inzulina poteka počasneje.

Vzroki in mehanizem

• Avtoimunski napad na beta-celice trebušne slinavke, ki proizvajajo inzulin.
• Prisotnost avtoantiteles (npr. proti GAD65, IA‑2 in drugim) kaže na avtoimunsko naravo bolezni.
• Genetski dejavniki (nekatere HLA oblike) in soobstoječe avtoimunske bolezni povečajo verjetnost.
• Element odpornosti na inzulin lahko prispeva k zgodnjemu pojavu simptomov podobno kot pri tipu 2.

Znaki in simptomi

• Povečana žeja, pogosto uriniranje, utrujenost, izguba telesne mase kljub normalnemu ali pojenemu apetitu.
• Pri odraslih je potek pogosto manj dramatičen kot pri otrocih s tipom 1 — simptomi se razvijajo počasi.
• Slabo nadzorovana krvna sladkorja oziroma neuspeh oralne terapije, kar lahko nakazuje LADO.
• Prisotnost drugih avtoimunih bolezni (npr. avtoimunski ščitnični obolenji) je pogosto povezana.

Kako se diagnosticira

• Meritve krvnega sladkorja in HbA1c za potrditev sladkorne bolezni.
• Preiskave avtoantiteles (npr. anti‑GAD, anti‑IA‑2, anti‑ZnT8) — prisotnost teh antiteles podpira diagnozo LADA.
• Merjenje C‑peptida za oceno endogene proizvodnje inzulina (nižji C‑peptid pomeni zmanjšano tvorbo inzulina).
• Klinična ocena: odrasla starost ob nastopu, normalna telesna teža ali le blago povišana, počasen prehod k insulinoterapiji.

Zdravljenje in upravljanje

• Pri LADA je pogosto potrebna insulinoterapija v krajšem ali daljšem časovnem obdobju, ker avtoimunski proces postopoma uniči beta‑celice.
• V zgodnji fazi lahko nekateri bolniki začasno reagirajo na peroralna zdravila (npr. metformin), vendar so sulfonilureje običajno manj priporočljive, saj lahko povečajo izločanje inzulina in pospešijo izčrpavanje beta‑celic.
• Zgodnje uvajanje inzulina lahko v nekaterih primerih pomaga ohraniti preostale beta‑celice in izboljša nadzor sladkorja.
• Nadzor glikemije: samokontrole krvnega sladkorja, redno merjenje HbA1c, prilagoditev odmerkov inzulina glede na rezultate.
• Spremembe življenjskega sloga: uravnotežena prehrana, redna telesna dejavnost, nadzor telesne teže in obvladovanje dejavnikov tveganja (holesterol, krvni tlak).

Napoved in zapleti

LADA poteka z večjo verjetnostjo prehoda na insulin kot tipična sladkorna bolezen tipa 2. Če sladkorja niso dobro nadzorovani, se pojavljajo enaki kronični zapleti kot pri drugih oblikah sladkorne bolezni: srčno‑žilne bolezni, poškodbe ledvic, živcev, oči in drugih organov. Z zgodnjim prepoznavanjem in ustreznim zdravljenjem je mogoče zmanjšati tveganje za zaplete.

Kdaj pomisliti na LADO in kdaj poiskati pomoč

• Če oseba, ki ni pretežka in je bila pravkar diagnosticirana s sladkorno boleznijo v odrasli dobi, slabo reagira na peroralna zdravila.
• Če so prisotne avtoimunske motnje ali družinska anamneza avtoimunih bolezni.
• Če opazite simptome hiperglikemije (močna žeja, pogosto uriniranje, utrujenost, hujšanje) — poiščite zdravniško pomoč za testiranje in ustrezno zdravljenje.

Približno 5–10 % odraslih, ki so sprva diagnosticirani kot bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2, imajo dejansko LADO. Če sumite na LADO, se pogovorite z zdravnikom o testiranju avtoantiteles in merjenju C‑peptida — pravilna diagnoza vpliva na izbiro zdravljenja in dolgoročno prognozo.

Išči po črki