Hlai (Li) — etnična skupina na Hainanu: jezik, zgodovina, kultura

Hlai ali Li (kitajsko 黎; pinyin: Lí) so etnična skupina, ki živi predvsem na otoku Hainam ob južni obali celinske Kitajske in vzhodno od Vietnama. Hlai so ena od 56 etničnih skupin, ki jih kitajska vlada uradno priznava.

Zgodovina in razširjenost

Kitajci iz dinastije Sui so Hlai poznali pod imenom Liliao. Danes se imenujejo Hlai ali Sai. Etnična skupina se v mandarinščini imenuje Lí, v kantonščini pa Lai. Hlai so avtohtono prebivalstvo Hainana in so skozi stoletja ohranili posebne kulturne, jezikovne in gospodarske značilnosti, kljub velikim migracijam Han Kitajcev na otok.

Razširjeni so predvsem v notranjih in južnih predelih Hainana, z več koncentriranimi skupnostmi v nekaj avtonomnih okrajih (npr. Baisha) ter drugih območjih otoka. Po zadnjih popisih jih je na Kitajskem skupaj približno 1,3 milijona, vendar se število in razporeditev spreminjata zaradi urbanizacije in selitev.

Jezik

Ljudje Hlai imajo svoj jezik, običajno imenovan hlai ali li. Nekatera narečja jezika Hlai se med seboj preveč razlikujejo, da bi se ljudje med seboj razumeli; jezik tvori več medsebojno nesorodnih govorov ali jezikovnih skupin. Hlai je del širše družine kra-dajskih jezikov (Kra–Dai), kar pomeni, da je oddaljeno soroden jezikom, kot so tajski, laoški in cuengh. Jezik Hlai je tipično tonalen in aglutinativen v določenih strukturah, s slovnico in besediščem, ki se razlikujeta od kitajskih jezikov.

Jezik hlai ni imel standardiziranega pisnega sistema pred 20. stoletjem; v drugi polovici 20. stoletja so lingvisti skupaj s kitajskimi oblastmi uvedli latinico kot osnovo za zapisovanje nekaterih različic hlai, s ciljem spodbujanja pismenosti in ohranjanja jezika. Danes mnogi Hlai govorijo tudi mandarinščino in lokalne kitajske dialekte Hainana (hainanščino), predvsem v mestih in tam, kjer je izobraževanje v mandarinski slovenščini dostopno.

Kultura, gospodarstvo in verovanja

Hlai so tradicionalno kmetovalci, ribarji in lovci; v preteklosti so bili pomembni pristopi obdelave gorskih teras in občasno premikajoče se kmetovanje. Sodobno se življenjski slog spreminja — mnogi delajo v turizmu, storitvah ali se preseljujejo v mestna območja.

Kultura Hlai je bogata z ljudskimi pesmimi, plesi, obredi in obrtmi. Znani so po obrtni veščini tkanja in vezenja, še posebej po tradicionalnih barvitih tkaninah, ki jih pogosto imenujejo »Li brocade« (liško tkanje). Običaji, ljudske pesmi in ustna izročila pomembno prispevajo k ohranjanju identitete skupnosti.

Religiozno so Hlai tradicionalno verovali v animizem in imajo protestne šamanske prakse, obredno povezanost z naravo in predniki. V zadnjih stoletjih so se pojavili tudi vplivi večjih religij (buddhizem, daoizem, nekatere krščanske skupnosti), poleg sodobne sekularizacije in vključevanja v kitajsko državno in izobraževalno strukturo.

Ohranjanje in izzivi

Hlai se danes soočajo s podobnimi izzivi kot druge manjšinske skupnosti: pritisk učnega sistema, urbanizacija, izguba jezikovnih različic in kulturnih praks ter potreba po gospodarskem razvoju. Hkrati obstajajo pobude za ohranjanje jezika in tradicij — raziskave, lokalni muzeji, turistični projekti in programi izobraževanja v maternem jeziku prispevajo k ohranitvi kulturne dediščine.

Sklep: Hlai (Li) ostajajo pomembna sestavina kulturne mozaikine Hainana in Kitajske. Čeprav se njihov način življenja spreminja, so jezik, obrt, pesmi in običaji še vedno ključni elementi njihove etnične identitete.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo so Hlai ali Li?

V: Koliko etničnih skupin uradno priznava kitajska vlada?

V: Kako so Kitajci iz dinastije Sui poznali Hlaje?

V: Kako se imenujejo ljudje Hlai?

V: Ali imajo ljudje Hlai svoj jezik?

V: Ali je jezik Hlai povezan s kakšnimi drugimi jeziki?

V: Kdaj je bila latinica sprejeta kot pisni sistem za jezik Hlai?

Išči po črki