Kronanje Poppeje (Monteverdi, 1643) — baročna opera o Neronu in Popei
L'incoronazione di Poppea (slovensko: Kronanje Poppeje) je opera v treh dejanjih Claudia Monteverdija. Libreto je napisal Giovanni Francesco Busenello. Prva izvedba je bila leta 1643 v beneškem gledališču Santi Giovanni e Paolo. To je bila zadnja opera, ki jo je Monteverdi napisal.
O čem govori
Večina oper v zgodnjem 17. stoletju je pripovedovala o mitoloških zgodbah ali zgodbah iz krščanske religije. L'incoronazione di Poppea pa izstopa, ker pripoveduje dogajanje iz zgodovine starega Rima. Gre za dramatično pripoved o ambicijah in strastih: zgodba se osredotoča na zlobnega cesarja Nerona in njegovo razmerje ter poroko s Popeo. Čeprav se v operi pojavljajo tudi bogovi (zlasti Kupid), je dogajanje večinoma zemeljsko in politično motivirano.
Čeprav se opera imenuje Kronanje Poppeje, v resnici na odru pogosto ne vidimo dejanskega akta kronanja — naslov ima bolj simbolni pomen in opozarja na vprašanja oblasti, privida slavnosti in moralne dileme junakov.
Glasba in orkestracija
Ko je Monteverdi napisal to opero, je bil že izkušen skladatelj in delo vsebuje nekaj njegovih najbolj izpopolnjenih glasbenih dosežkov. Orkester je razmeroma majhen in sestavljen iz baročnih godal in pihal: godala, piščali, kornete (stara vrsta trobil), tolkala, harfa, lutnje in gambe. Monteverdi ne uporablja stroge delitve med recitativom in arijo: glasba se pogosto nežno pretaka iz pripovednega, govornega sloga v bolj melodične in čustveno nabite trenutke, kar daje operi velik občutek narativne kontinuitete.
V praksi to pomeni uporabo basso continuo, kontrastov med solističnimi in skupinskimi prizori ter kombinacijo izrecno čustvenih arijsko‑podobnih odlomkov s praktičnimi recitativi, ki napredujejo zgodbo. Monteverdi je tu tudi mojstrsko izkoristil tekstovno poudarjanje in barve inštrumentov za prikaz notranjih stanj likov.
Vloge, izvedbena praksa in spolne vloge
Pri poslušanju te opere se je treba zavedati, da so v 17. stoletju izvajalni običaji znatno drugačni kot danes: moški so pogosto peli ženske vloge, ženske pa moške. Vlogo, kot je Neron, bi prvotno pel kastrat. Danes ga lahko poje bodisi kontratenor (moški) bodisi mezzosopran (ženska). V operi se pojavljajo prizori prevlek in spolnih zamenjav; v 17. stoletju gledalcem to ni bilo nenavadno — pogosto so bili na odru igralci, ki so se upodabljali kot osebe nasprotnega pola ali so se pretvarjali, da so nekdo drug.
Značilnosti drame in liki
Libreto Giovannija Francesca Busenella uporablja zgodovinske motive in literarne vire (npr. rimske kronike), vendar jih prilagaja scenskim in dramatičnim potrebam: liki so slojeviti, motivi ljubosumja, pohlepa, maščevanja in izdajstva pa so jasno izrisani. Poleg Nerona in Popee se med ključno osemd ne uvrščajo tudi figure, kot so Seneka in cesarjeva prva žena, ki služijo kot moralni in politični kontrasti v igri oblasti.
Pomen in zgodovinski položaj
Monteverdi velja za enega ključnih prehodnih skladateljev med renesančno in baročno glasbo; njegova dela, med njimi tudi L'incoronazione di Poppea, so pomembna za razvoj opere kot umetniške forme. Delo prinaša več realističnih in psihološko poglobljenih prikazov likov kot mnogo prejšnjih dramatičnih del ter kaže Monteverdijevo zrelost v rabi orkestracije, harmonije in tekstnega poudarka.
Zanimivosti in avtorstvo zadnjega dua
- Opera na trenutke zamejuje meje med zgodovinsko resnico in dramsko priredbo; zgodovinski viri o Poppei in Neronu so pogosto nasprotujoči, zato Busenello izbere in preoblikuje dogodke za večji scenski učinek.
- Duet na koncu opere ("Pur ti miro, pur ti godo" v koncertni tradiciji) je predmet dolgotrajnih strokovnih razprav: avtorstvo tega zadnjega forlane/dua ni povsem dokončno razjasnjeno — nekateri raziskovalci ga pripisujejo Monteverdiju, drugi menijo, da je delo kasnejšega avtorja ali sodelavca. V praksi ga mnoge sodobne uprizoritve vseeno vključujejo kot zaključno prizorišče, ki poudari ironičen ali dvoumen konec.
Sodobne izvedbe in posnetki
Po dolgem obdobju relativne redkosti se je L'incoronazione di Poppea od 20. stoletja naprej pogosto uprizarjala in snemala; sodobne produkcije pogosto zasledujejo zgodovinsko izvajalsko prakso (izvajanje z zgodovinskimi inštrumenti in sproten slog), vendar se pojavljajo tudi sodobne scenske interpretacije, ki izpostavijo politične ali psihološke plati zgodbe. Zaradi izvirne majhne zasedbe in napetih dramskih situacij je opera privlačna za solistične pevce in manjše orkestre, hkrati pa ponuja bogato gradivo za režijsko razmišljanje.
Na koncu velja poudariti, da je L'incoronazione di Poppea izjemno pomembno delo baročne opere: združuje zrel ansamblski slog Monteverdija, kompleksno dramatiko Busenellovega libreta in zgodovinsko zanimivost navedbe rimskega dvora — vse to pa še vedno nagovarja sodobno občinstvo z moralnimi vprašanji moči, ljubezni in prevare.
Monteverdi
Zgodba o operi
Prolog
Boginji Fortune in Virtue se sporečeta. Ena do druge sta grdi, vsaka pravi, da je boljša in močnejša od druge. Pride Kupid (bog ljubezni) in reče, da je še močnejši od njiju in da vlada obema. Fortuna in Virtue si mu ne upata oporekati.
I. dejanje
Oton, ki je Poppein ljubimec, se vrne v svojo hišo in ugotovi, da je v njegovi hiši cesar Neron, ki preživlja noč s Poppeo. Neronovi stražarji so obkolili hišo. Neron pove Poppei, da mora zdaj oditi, a da jo ljubi in da se bo kmalu vrnil. Ko ga ni več, Popeina negovalka Arnalta Popejo opozori, da bo njena afera z Neronom prinesla težave. Oktavija, Neronova žena, je zelo žalostna, ker ima njen mož afero z drugo, in upa, da ga bodo bogovi kaznovali. Njena negovalka jo tolaži, češ da bi si morala poiskati novega ljubimca, da bi Nerona spravila v križ, vendar ima Oktavija preveč časti, da bi storila kaj takega. Filozof Seneka ji reče, da bi morala sprejeti svojo usodo. Deček s strani mu reče, da je neumen.
Neron pove Seneki, da se bo znebil svoje žene in se poročil s Popeo. Seneka Nerona opozori, da ljudstvu to ne bo všeč, vendar Nerona to ne zanima. Je cesar in lahko počne, kar hoče. Neron pove Poppei, da jo ima tako rad, da jo želi narediti za cesarico. Poppea Neronu reče, da Seneka verjame, da je Neron močan samo zato, ker ga lahko on (Seneka) vodi. Neron ji takoj verjame in reče, da bi bilo treba Seneco ubiti. Oton je opazoval ta prizor. Odpravi se k Poppei in poskuša ponovno pridobiti njeno ljubezen, vendar Poppea reče, da zdaj pripada Neronu. Oton ugotovi, da si Poppea želi le oblasti, in ve, da ga bo Neron ukazal ubiti, ko bo izvedel, da je bil Poppein ljubimec, zato se odloči, da bo moral Popeo ubiti.
Otho gre k Drusilli, ki je zaljubljena vanj. Pove ji, da jo ljubi, vendar tiho pove, da je Poppea še vedno v njegovem srcu.
Drugo dejanje
Bog Merkur Seneko opozori, da bo umrl. Seneka je novice zelo vesel, saj bo tako živel z bogovi v nebesih. Poslanec Liberto (njegovo ime pomeni "osvobojeni suženj") pride povedat Seneki, da ga bo Neron dal ubiti. Presenečen je, ko Seneka to že ve. V kratkem prizoru Page koketira s čakajočo damo. Neron s svojim prijateljem Lucanom prepeva hvalnico Poppei.
Oktavija reče Otonu, naj se preobleče v ženska oblačila in gre ubiti Popejo. Pravi, da bo Neron o njem povedal slabe stvari, če tega ne bo storil. Komični prizor se odvije med stranko in medicinsko sestro. Drusilla dovoli Otonu, da si izposodi njena oblačila, da bi se preoblekel. Poppea je na svojem vrtu, kjer jo Arnalta uspava. Kupid zapoje pesem in ji obljubi, da jo bo zaščitil. Ko jo Otho, preoblečen v Drusillo, pride ubiti, ga Amor ustavi.
Tretje dejanje
Drusilla je srečna, ker bo njena tekmica umrla. Stražarji jo takoj aretirajo, misleč, da je poskušala ubiti Poppeja (v resnici je bil to Oton v preobleki). Drusilla se zave, da je bila neumna, ko je Otonu posodila svoja oblačila. Neronu pove, da je kriva. Oton nato spregovori in Neronu pove, kaj se je zgodilo. Neron ga kaznuje tako, da mu reče, naj zapusti Rim in odide živet v oddaljeno puščavo. Neron iz Rima pošlje tudi Oktavijo. Pravi, da jo je treba vkrcati v čoln in jo prepustiti na milost in nemilost vetrovom. Oktavija zapoje pesem za slovo od Rima. Arnalta zapoje komično pesem o tem, kako pomemben je zdaj kot cesaričin negovalec. Opera se konča s čudovitim ljubezenskim duetom Nerona in Poppeje.
Vprašanja in odgovori
V: Kakšen je naslov opere?
O: Opera ima naslov "L'incoronazione di Poppea" (Kronanje Poppeje).
V: Kdo je napisal libreto za to opero?
O: Libreto je napisal Giovanni Francesco Busenello.
V: Kdaj je bila ta opera prvič uprizorjena?
O: Prva uprizoritev je bila leta 1643 v gledališču Santi Giovanni e Paolo v Benetkah.
V: Kakšno zgodbo pripoveduje ta opera?
O: Zgodba temelji na zgodovinskem dogodku iz starega Rima, zlasti o cesarju Neronu in njegovi poroki s Popeo.
V: Katere instrumente uporablja orkester te opere?
O: Orkester sestavljajo godala, piščali, kornete, tolkala, harfa, lutnje in gambe.
V: Kako so v operah 17. stoletja obravnavali vloge spolov pri izbiri pevcev?
O: V operah 17. stoletja so moški pogosto peli ženske vloge, ženske pa moške. Vlogo, kot je Neron, bi pel kastrat. Danes ga lahko poje bodisi kontratenor (moški) bodisi mezzosopranist (ženska). V nekaterih prizorih se igralci preoblečejo v nasprotni spol, kar v tistem obdobju ni bilo nič nenavadnega.
V: Ali obstajajo dokazi, da je glasbo za to opero morda napisal kak drug skladatelj?
O: Da, obstajajo dokazi, ki kažejo na to, da je duet med Neronom in Popeo na koncu opere morda napisal drug skladatelj.
