Kontratenor: definicija, zgodovina in značilnosti (moški falsetto)

Kontratenor je moški pevec, ki za visoke tone uporablja falsetto glas, tako kot ženski kontraalt ali mezzosopran.

Kontratenorje so pogosto uporabljali v renesansi in baroku, ko ženske niso smele peti v cerkvenih zborih. Niso imeli velikih, dramatičnih glasov kot kastrati, zato jih običajno niso uporabljali v operi. Ljudje so na ta način petja pozabili v 18. in 19. stoletju, čeprav so v angleških katedralnih in cerkvenih zborih še naprej peli moški alti. V 20. stoletju je postal zelo znan angleški kontratenor Alfred Deller. Pel je številne pesmi iz baročnega obdobja, ki so bile napisane za kontratenorski glas, na primer pesmi Henryja Purcella, ki je sam pel v kontratenorju. Danes je ponovno veliko zanimanja za uporabo te vrste glasu pri izvajanju stare glasbe, kot sta renesančna in baročna glasba.

Definicija in pevska tehnika

Kontratenor je izraz za moškega pevca, ki dosega tone običajno v altovskem ali sopranskem območju z uporabo pretežno falsetnega ali mešanega glasu, ne pa z glasom, ki bi bil posledica kastracije. Gre za nadzorovano tehniko, ki zahteva dobro dihalno podporo, precizno postavitev glasu in razvoj resonančnih prostorov, da je zvok poln in kontroliran, ne pa tanek ali "otroški".

Zgodovinski pregled

V renesansi in baroku so bili moški pevci v visokih registrih zelo pomembni v cerkvenih zborih in pri izvajanju verskih ter svetovnih del. Kastratski glasovi so dobili velik pomen v operni tradiciji 17. in 18. stoletja, vendar so kontratenorji igrali veliko vlogo predvsem v zborih in vsekakor pri izvajanju repertoarja, napisanega za višje moške glasove.

V 19. stoletju je zanimanje za staro glasbo upadlo in s tem tudi vloga kontratenorjev. V 20. stoletju pa je prišlo do ponovnega odkrivanja zgodovinskih praks in repertoarja; pomembno vlogo je imel Alfred Deller, ki je prispeval k renesansi kontratenorskega petja in navdihu mnoge naslednje pevce ter izvajalce zgodovinsko informirane prakse.

Značilnosti glasu in repertoar

• Razpon: Tipični kontratenorski razpon je lahko približno od G2/G3 do D5 ali višje, odvisno od posameznika in vrste kontratenorja (alto-tip ali sopranistični tip). Nekateri pevci segajo tudi do F5 in višje.
• Timbre: Zvok kontratenorja je lahko svetlejši in prosojnejši kot klasičen moški modalni glas, lahko pa je tudi poln in izrazit, kadar pevec uporablja mešan ali močno izurjen falset.
• Repertoar: Pogosto izvaja dela iz renesanse in baroka (npr. Purcell — omenjen v izvirnem besedilu, Handel, Monteverdi, Vivaldi). V sodobnem času je repertoar razširjen tudi na novo komponirana dela, sodobno opero in celo crossover projekte.
• Fach-razdelitev: Obstajajo različne podvrste kontratenorjev: nekateri so bolj altovski (nižje v registru), drugi pa so sopranisti, ki pevajo v tipičnem sopranskem območju. Terminologija ni povsem stroga, vendar pomaga pri umeščanju posameznih glasov v operni ali koncertni repertoar.

Sodobni kontratenorji in pomen v izvedbeni praksi

Po Alfredu Dellerju so se pojavili številni znani kontratenorji, ki so razširili prepoznavnost in tehnične možnosti tega glasu: med njimi so npr. James Bowman, Russell Oberlin, Andreas Scholl, David Daniels, Philippe Jaroussky, Max Emanuel Cencic in Iestyn Davies. Ti pevci so prispevali k raznolikosti interpretacij stare glasbe in k naročanju novih del za kontratenor.

Pogoste zmote in nasveti

• Kontratenor ni enako kot kastrat: Dandanes kontratenorji niso posledica fizičnih posegov — gre za tehnično izurjen glas.
• Falzet ne pomeni nujno šibkega glasu: Ko je tehnika dobra, je falset lahko izrazit, barvit in primeren za solo vloge in solistične izvedbe.
• Usposabljanje: Zdrav glas, dosledno vaje dihanja, tehnike podpiranja in delo z učiteljem, ki razume specifične zahteve kontratenorskega petja, so ključni za stabilnost in dolgotrajnost kariere.

Kontratenor ostaja pomemben in zanimiv glasovni tip, še posebej v okviru zgodovinsko informiranih izvedb in sodobnih eksperimentalnih projektov. Najlaže ga boste slišali na koncertih stare glasbe, v posnetkih baročne literature ter v sodobnih opernih in eksperimentalnih projektih, kjer komponisti in izvajalci raziskujejo njegove barvne in izrazne možnosti.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je kontratenor?

V: Kdaj so se uporabljali kontratenorji?

V: Zakaj se kontratenorji običajno niso uporabljali v operi?

V: Kaj se je zgodilo s kontratenorji v 18. in 19. stoletju?

V: Kdo je v 20. stoletju proslavil kontratenorje?

V: Kaj je pel Alfred Deller?

V: Za katero vrsto glasbe se danes uporablja kontratenorski glas?

Išči po črki