Courante (corrente): Baročni ples, ritem 3/2 in stili
Courante (corrente): baročni ples in ritem 3/2 — spoznajte italijanski in francoski slog, zgodovino, kontrapunkt ter vlogo v suiti.
Courante (italijansko corrente) je ples, ki je bil priljubljen v baročni glasbi v 17. in zgodnjem 18. stoletju. Beseda izhaja iz francoske besede za "teči". Ime in osnovna gibalna zamisel (hitro, tekoče gibanje) sta povezana z zgodnejšimi oblikami tega plesa v Italiji in Angliji, kjer se je pojavil tudi kot coranto ali corrente.
Ritem, taktna signatura in slogovne razlike
Courante je bil pogosto notiran v trojnem taktu in je značilen po občutku premikanja v troštevnem utripu. Pogostejša taktna signatura je bila 3/2, včasih pa tudi 3/4 ali druge trojne mere. V praksi baročne ritmične izvedbe courante pogosto uporablja tudi hemiolo — začasno premetavanje poudarka, pri katerem se občutek takta premakne med dvema in tremi poudarki (npr. občutek 3/2 včasih zazveni kot 3/2, drugič kot 3/4), kar daje glasbi gibljiv in ritmično zapleten izraz.
V obravnavi stilov je pomembna razlika med francoskim in italijanskim pristopom: francoski courante je postal v 17. stoletju pogosto počasnejši in bolj razčlenjen, z izrazitim kontrapunktom in resnejšim, plemiškim karakterjem; zaradi večglasnega, imitativnega pisanja je včasih skoraj fuga ali kanon v plesnem okviru. Nasprotno pa je italijanski corrente običajno hitrejši, lahkotnejši in bolj "tekajoč", z jasnejšim enostavnejšim ritmičnim tokom.
To razlikovanje ni absolutno: mnogi skladatelji — najznamenitejši med njimi je Bach, — so pisali courante v obeh slogih. Bach je v svojih suiti včasih uporabljal oznako "courante" (pogosteje francoski slog) in drugič "corrente" (italijanski slog), kar odraža razliko v tempu, fraziranju in teksturi posamezne skladbe.
Courante v suiti in v repertoriju
Baročni skladatelji so pogosto sestavili skupino več plesov. To se je imenovalo suita. Običajno je bila allemanda, drugi ples je bil courante, sledila sta sarabanda in gigue, včasih pa še en ali dva plesa. Courante tako pogosto zaseda osrednje mesto med začetno allemande in počasnejšo sarabando, saj uravnoteži suito s svojim energičnim ali izmuzljivim karakterjem.
Courante se pojavlja v različnih zvrsteh in za različne inštrumente: kot »stiliziran« klavirski ali čembalovski ples (torej ni nujno, da je dejansko spremljal plesno koreografijo), kot del instrumentalnih ansamblov ali orkestrskih suiti in tudi v vokalni ali scensko-plesni glasbi baroka. Poleg Bacha so courante oziroma corrente pisali tudi drugi baročni mojstri, na primer François Couperin, Jean-Baptiste Lully in Georg Friedrich Händel.
Igra, koreografija in izvajalska praksa
V koreografskem smislu je bil courante ples na parovnem plesu z značilnimi trojnimi koraki in premikanjem naprej in nazaj, pogosto z lahkotnimi tekajočimi figurami — od tod tudi naziv, ki pomeni "teči". V plesnem prostoru so pari izvajali korake s kratkimi poskoki in prehodi med različnimi smermi, pri čemer so poudarki padali na različne dele takta glede na stil (francoski ali italijanski).
V sodobni izvajalski praksi, še posebej pri zgodovinsko utemeljenih interpretacijah, izvajalci upoštevajo razliko v tempu in artikulaciji med francoskim in italijanskim slogom, uporabljajo tipične baročne okrase in izrazne zavore ter poudarjajo kontrapunktne glasove pri francoskem courante. Ker tempo ni strogo določen s strani skladateljev, ga določijo slog, velikost zasedbe, in kontekst suiti.
Zaključek
Courante/corrente je pomemben element baročne plesne in instrumentalne tradicije: hkrati plesno-plesni in glasbeno-stiliziran žanr, ki z različnimi regionalnimi različicami (francosko počasnejšo, kontrapunktno različico in italijansko hitrejšo, tekočo varianto) ponuja bogastvo ritmičnih in teksturnih možnosti. Njegova prisotnost v suiti je klasičen primer, kako so baročni skladatelji združevali različne plesne karakterje v koherentno glasbeno celoto.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je courante?
O: Courante je ples, ki je bil priljubljen v baročni glasbi v 17. in zgodnjem 18. stoletju.
V: Od kod izvira beseda "courante"?
O: Beseda "courante" izhaja iz francoske besede za "teči".
V: Koliko taktov je v taktu pri courantu?
O: Courante ima običajno 3 takte v taktu.
V: Kakšna je časovna signatura courante?
O: Časovna signatura courante je pogosto 3/2, včasih pa tudi 3/4.
V: Kaj je suita v baročni glasbi?
O: Suita v baročni glasbi je skupina več plesov, ki jih sestavi skladatelj in so običajno sestavljeni iz allemande, courante, sarabande, gigue in včasih še iz enega ali dveh drugih plesov.
V: Kako se francoski courante razlikuje od italijanskega corrente?
O: V 17. stoletju je francoski courante postal počasnejši od italijanskega corrente in je imel pogosto več kontrapunktov.
V: Ali je Bach pisal courante v italijanskem in francoskem slogu?
O: Da, Bach je pisal courante tako v italijanskem kot francoskem slogu in jih včasih imenoval "courante", včasih pa "corrente".
Iskati