Markiz de Sade (Donatien Alphonse François): življenje, dela in sadizem
Donatien Alphonse François, grof de Sade (2. junij 1740 – 2. december 1814), bolj znan kot markiz de Sade, je bil francoski plemič, pisatelj in filozof, rojen v Parizu. Družina de Sade izhaja iz Provanse in je imela v različnih obdobjih člane na položajih v Cerkvi in francoski državi.
Življenje in družina
De Sade je odraščal kot del aristokratske družine in prejel izobrazbo, ki je bila primerna za njegovo slojno poreklo. V mladosti je imel vojaško kariero in se poročil z Renée-Pélagie de Montreuil, iz vplivne buržoazne družine; imel je otroke. Njegovo zasebno življenje pa je bilo nemirno in polno skandaloznih dejanj, ki so vodila v dolgotrajne spore z oblastmi in zakoncem.
Spori z oblastmi in obtožbe
De Sade je bil v odrasli dobi večkrat v konfliktu z oblastmi zaradi svojega vedenja in dejanj. Bil je biseksualec in vodil zelo libertinski, pogosto nasilni spolni življenjski slog. Viri navajajo, da so mu očitali različna kazniva dejanja, med drugim:
- Bičanje prostitutke in nasilno obnašanje v njihovi smeri;
- omamljanje prostitutk ter poznejše prisilne oziroma skupinske spolne odnose in sodomijo;
- po nekaterih virih je bil obtožen tudi posilstva sorodnice, ki je bila nuna; zaradi tega se je njegova družina distancirala in ga izročila oblastem.
Glede posameznih primerov in sodnih postopkov obstajajo različna poročila; de Sade je bil večkrat aretiran, mu je bila izrečena tudi smrtna obsodba (ob odsotnosti), a se ji je v nekaterih primerih izognil z begom ali z zamenjavo kazni v zapor. V obdobjih, ko ni bil na begu, je preživel dolga leta v zaporih in kasneje v ustanovah za duševno bolne.
Zapori, duševne ustanove in pisanje
Med zapornim režimom se je de Sade precej ukvarjal z branjem in pisanjem. Njegova literarna dejavnost je pogosto nastajala v zaporih; zaradi varnosti in diskretnosti je svoje spise skrival ali pisal na način, ki je zmanjšal porabo papirja. Najbolj znano delo, Les 120 Journées de Sodome (Sto dvajset dni Sodomije), je nastalo med njegovim bivanjem v zaporu in je bilo eno od najbolj skandaloznih ter eksplicitnih besedil. Mnoga njegova dela so bila objavljena le posthumno ali so bila dolgo cenzurirana.
Literarna in filozofska vsebina
De Sade je v svojih delih združeval eksplicitne opise spolnih praks z dolgimi filozofskimi razpravami. Zavzemal se je za radikalno obliko libertinizma, materializem in ateizem; kritiziral je religijo, moralne norme in zakon kot zadržke, ki omejujejo posameznikovo svobodo. Njegova dela pogosto predstavljajo dialoge in pripovedi, v katerih avtor bralcu postavlja provokativna vprašanja o naravi želje, moči in svobode.
Kasnejša leta in smrt
Po začetkih francoske revolucije je bil de Sade za kratek čas prost, a so ga pozneje spet sprejeli v ustanove za duševno bolne; uradne odločitve o njegovi duševni ustreznosti in namestitvah so se spreminjale. Umrl je v zavodu v regionu Val-de-Marne leta 1814 v starosti 74 let.
Zapustina in izraz "sadizem"
De Sadovo ime je v 19. stoletju postalo eponim za vedenje, pri katerem posameznik uživa ob povzročanju fizične ali psihične bolečine drugim; temu pojmu danes pravimo "sadizem". Izraz izvira iz njegovega priimka in se je v medicinskem in psihološkem diskurzu uveljavil kasneje, kot poskus opisa določenih seksualnih in vedenjskih motenj.
Vpliv, prepiri in recepcija
De Sade ostaja ena najbolj kontroverznih figur v evropski literaturi: njegovo delo so zaradi eksplicitnosti in nasilja dolgo časa cenzurirali, hkrati pa so ga nekateri intelektualci 20. stoletja videli kot radikalnega misleca, ki je preizprašal mejne pomene svobode, morale in oblasti. Njegova dela so vplivala na diskusije o pornografiji, cenzuri in svobodi izražanja ter še vedno sprožajo močne debate o vrednosti, namenu in etiki umetnosti, ki šokira.
De Sade je zato hkrati primer literarnega provokatorja, primer kršitelja zakonov in predmet zgodovinske ter filozofske razprave o mejah svobode in odgovornosti.
De Sade, star približno 20 let. To je edina znana podoba De Sada. Naslikal jo je Charles-Amédée-Philippe van Loo
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil markiz de Sade?
O: Markiz de Sade je bil francoski plemič, pisatelj in filozof, ki se je rodil v Parizu. Pripadal je družini de Sade, ki je bila francosko plemstvo iz Provanse.
V: Kakšne težave je imel Donatien z oblastmi?
O: Donatien je imel več težav z oblastmi. Obtožen je bil bičanja prostitutke, omamljanja prostitutk in siljenja v skupinski seks in sodomijo ter "naključnega" posilstva bližnje sorodnice, ki je bila nuna.
V: Kako se je na ta dogodek odzvala njegova družina?
O: Njegova družina ga je zapustila in ga izročila oblastem, da ga kaznujejo. Posledično je bil obsojen na smrt (medtem ko je bil odsoten). Vendar se je tej kazni izognil tako, da se je preselil v Italijo.
V: Kaj je počel v zaporu?
O: V zaporu je Donatien začel brati o filozofiji in zapisovati svoje ideje. Trudil se je, da ga ne bi opazili, tako da je skrival svoje spise in uporabljal zelo droben tisk, da ne bi porabil preveč papirja.
V: Kje je preživel poznejša leta svojega življenja?
O: Po francoski revoluciji je Donatien prišel iz zapora, vendar so ga leta 1803 ponovno razglasili za duševno bolnega in ga poslali nazaj v zavetišče za duševno bolne, kjer je preživel preostala leta do svoje smrti leta 1814, ko je bil star 74 let.
V: Na kaj se nanaša izraz "sadizem"? O: Izraz "sadizem" je poimenovan po Donatienu Alphonsu Françoisu Comte de Sadu (markizu de Sadu) in se nanaša na užitek, ki ga prinaša povzročanje bolečine ali trpljenja drugim.
