Marten van Heemskerck: nizozemski renesančni slikar in grafik (1498–1574)

Marten Jacobszoon Heemskerck van Veen ali Maarten van Heemskerck (1498, Heemskerck - 1. oktober 1574, Haarlem) je bil eden najbolj znanih nizozemskih slikarjev in grafik 16. stoletja. Zaslovel je predvsem s serijo barvnih grafik z motivi antičnih čudes, pa tudi z obsežnim številom verskih prizorov, portretov in risb starin.

Zgodnje življenje in izobraževanje

Marten se je rodil v majhnem kraju Heemskerk blizu Haarlema v kmečki družini. Njegov oče je bil kmet, Marten pa je že mladi začel slediti umetniškemu poklicu. Se je izučil pri dveh slikarjih v Haarlemu, vendar ga je oče pozneje poklical domov, da bi mu pomagal pri kmečkih opravilih. Marten je odšel od doma — po lastnih zapisih je v enem dnevu prepotoval približno 50 milj do mesta Delft — in iskal novega učitelja. Kmalu se je vrnil v Haarlem, kjer je v letih 1527–1529 delal v delavnici Jana van Scorela. To obdobje mu je dalo trdne temelje v tehnikah slikanja in kompozicije.

Potovanje v Italijo in vplivi

Eden od umetnikov, ki so nanj močno vplivali, je bil Jan Mabuse (Jan Gossaert), znan po potovanjih v Italijo in po drobnem poznavanju del renesančnih ustvarjalcev iz Firenc in Benetk. Marten je začel posnemati nekatere elemente tega sloga. Leta 1532 je odšel sam v Italijo, kjer je več let potoval od mesta do mesta, si ogledoval dela največjih mojstrov in sistematično risal antične ruševine ter renesančne spomenike.

Rim, risbe ruševin in velike skice

Najmočneje ga je navdušil Rim. Zanima so ga predvsem ostanki starih Rimljanov — porušene stavbe, stebri, bazilike in druge podobe antike. Njegove številne risbe in skice teh prizorov so se ohranile; skicirke, ki so danes v muzeju v Berlinu, predstavljajo dragocen vir za rekonstruiranje izgleda Rima v 16. stoletju. Med motivi je narisal tudi baziliko svetega Petra, ki je bila tedaj v gradnji.

Slog, velika imena in grafične serije

Martenovo delo je bilo pod vplivom velikih italijanskih mojstrov: Michelangelo — predvsem znan kot kipar, a tudi slikar stropa Sikstinske kapele — je na van Heemskercka močno vplival. Navdihnil ga je tako pri monumentalnosti človeške figure kot pri dramatični kompoziciji. Pod vplivom teh izkušenj je zasnoval več serij plošč (gravur), med njimi serijo "Dvanajst plošč, ki prikazujejo močne može iz mitologije in svetopisemske zgodovine" ter najbolj znano serijo "Sedem čudes antičnega sveta". Te grafike so bile izdelane z vrezovanjem na kovinske plošče (gravura) in so imele velik odmev v Nizozemskem in širše.

Delo v Rimu za cesarski obisk

Med bivanjem v Rimu je van Heemskerck sodeloval tudi kot dekorater in »slikar scen«, kar pomeni, da je slikal velike arhitekturne oziroma prireditvene dekoracije, podobno kot v gledališču. Ko je v prestolnico prišel Karel V. z načrtom meglohasnih slavnostnih sprevodov, so se ulice okrasile z loki in prizori, v katerih je sodeloval tudi van Heemskerck. V teh projektih je sodeloval z arhitekti in slikarji, kot so Antonio da San Gallo, Battista Franco in Francesco Salviati. Italijanski zgodovinar umetnosti Giorgio Vasari je ocenil nekatere njegove prizore kot dobro komponirane in drzno naslikane.

Vrnitve na Nizozemsko, ceh in poznejše življenje

Po večletnem bivanju v Italiji se je van Heemskerck vrnil na Nizozemsko in se dokončno naselil v Haarlemu. Tam je vodil aktivno delavnico, se dvakrat poročil in leta 1540 postal deken (predsednik) slikarskega ceha, kar je potrdilo njegovo ugledno mesto v mestu. Bil je premožen in cenjen umetnik. Med obleganjem in vojnimi dogodki v 1570-ih je leta 1572 za kratek čas zapustil Haarlem in odšel v Amsterdam, ker so Španci napadli Haarlem. V oporoki je zapustil denar, med drugim tudi sredstva, da bi se poročni par poročil na njegovem grobu — običaj, za katerega so verjeli, da prinaša pokojniku duhovni mir — ter nekaj posesti za pomoč sirotišnici v mestu.

Delovanje, dela in zapuščina

Veliko Martenovih del se je ohranilo. Med znanimi deli so prizori "Adam in Eva", "Sveti Luka slika Madono z otrokom" ter podoba Jezusa, ki jo hranijo v muzeju v Gentu v Belgiji. Ti zgodnji izdelki kažejo še izrazit vpliv severnjaške tradicije; po vrnitvi iz Italije pa so njegova dela pogosto večja, dramatičnejša in oblikovno bolj monumentalna. V Bruslju, ter v muzejih v Delftu in Haarlemu je mogoče najti več njegovih oltarnih slik in slikovnih ciklov (na primer prizori iz življenja svetega Bernarda in svetega Benedikta).

Van Heemskerck je pomemben tudi kot risar in avtor skic, ki so postale vir navdiha za številne kasnejše umetnike in dragocen dokument zgodovinske arhitekture. Njegove gravure so pomagale širiti vizualne ideje renesanse na sever Evrope in so še danes predmet študij zgodovinarjev umetnosti ter arheologov. Njegov slog predstavlja most med severno renesančno tradicijo in italijanskimi vplivi, kar mu je zagotovilo trajno mesto med pomembnejšimi nizozemskimi mojstri 16. stoletja.

Vprašanja in odgovori

V: Kdaj se je rodil Marten van Heemskerck?

V: Od česa je živel njegov oče?

V: Kam je potoval leta 1532?

V: Katero mesto je imelo nanj med potovanjem največji vpliv?

V: Kdo je bil slavni umetnik, ki je živel v tem času in ga je občudoval?

V: Kakšno delo je dobil, ko je leta 1536 prispel v Rim?

V: Kakšno navado je pustil za seboj, ko je umrl?

Išči po črki