Metatarzalne kosti stopala definicija anatomija in pogoste poškodbe

Metatarzusi ali metatarzalne kosti so skupina petih dolgih kosti v stopalu. Nahajajo se med stopalnimi kostmi zadnjega in srednjega dela stopala ter členki prstov. Metatarzalne kosti so oštevilčene od strani velikega prsta: prva, druga, tretja, četrta in peta metatarzalna kost (pogosto jih oštevilčimo tudi z rimskimi številkami). So anatomskemu položaju in funkciji podobne metakarpalnim kostem na roki.

Anatomija in funkcija

Vsaka metatarzalna kost ima tri osnovne dele: bazo (proksimalni konec, ki se artikulira s tarsalnimi kostmi oziroma sosednimi metatarzusi), telo/shaft in glavo (distalni konec, ki tvori metatarzofalangealni sklep s prsti). Proksimalno se prva metatarzalna kost povezuje s medialnim koberalcem (kuneiformom), druge do tretje z mednimi in stranskimi kuneiformi, peta pa se artikulira s kuboidno kostjo.

Funkcija metatarzov:

prenašajo težo telesa med stojo in hojo,
delujejo kot dolgi vzvodi med odrivom pri hoji in teku,
zagotavljajo stabilnost sprednjega dela stopala in omogočajo gibljivost prstov.

Krvna in živčna oskrba

Kri v metatarzuse dovajata predvsem arterije stopala (sistem dorsalis pedis in plantarne veje), venski odtok poteka prek površinskih in globokih ven. Čutno in motorično oskrbo zagotavljajo veje tibialnega in peronealnega živca ter plantarne digitalne veje, medtem ko je čut v prvem medprstnem prostoru pogosto prek veje deep peroneal.

Pogoste poškodbe

Metatarzalne kosti so pogosto izpostavljene poškodbam pri športu, padcih in udarcih. Najpogostejše poškodbe vključujejo:

Akutni zlomi – posledica neposrednega udarca ali močnega zvina; lahko so skušnjeni (brez premika) ali z dislokacijo.
Stresni zlomi – mikropoškodbe zaradi ponavljajočih se obremenitev; pogosto prizadenejo 2. metatarzalno kost (pogosto pri tekačih, plesalcih, vojaških kadetih).
Zlom pete (avulzija) peta metatarzusa – klasičen pri poteznih gibih ali ob nenadnem zvinu; značilen je pri športih z naglimi preobrati.
Jonesov zlom – posebna vrsta zloma pri baznem delu 5. metatarzalne kosti (paradižno pomemben zaradi slabšega krvnega preskrbe in več tveganja za nezdravo celjenje).
Lisfrancova poškodba – poškodba tarsometatarzalnega sklepa, lahko vključuje zlome in/ali dislokacije; zahteva natančno oceno, ker lahko povzroči dolgoročno nestabilnost stopala.
Metatarsalgija in nevroma – bolečina sprednjega stopala zaradi preobremenitve, nepravilne obutve ali stiskanja živčnih struktur (npr. Mortonova nevroma).

Znaki in simptomi

Glavni simptomi vključujejo bolečino osredotočeno na sprednji del stopala, oteklino, občutljivost ob pritisku na posamezno metatarzalno kost, modrice, zmanjšano sposobnost obremenitve stopala ali hojo in v hujših primerih vidno deformacijo pri dislokaciji ali odprtem zlomu.

Diagnoza

Diagnostika običajno zajema:

klinični pregled in anamnezo (mehanizem poškodbe, čas nastanka bolečine),
rentgensko slikanje (AP, lateralna in poševna projekcija),
CT – pri kompleksnih zlomih ali za natančnejšo oceno intraartikularnih zlomov,
MRI – pri sumu na stresne zlome ali obsežnejše poškodbe mehkih tkiv,
scintigrafija kosti – včasih uporabna pri zgodnjih stresnih zlomih, če MRI ni dostopen.

Zdravljenje

Zdravljenje je odvisno od vrste in števila zlomov, dislokacije in aktivnosti pacienta:

Konzervativno – počitek, led, dvigovanje stopala, nesteroidna protivnetna zdravila, imobilizacija s prevezami, hojsko čevljem ali kratko gipso ter začetno delno ali polno razbremenitev (neuguščena hoja). Stresni zlomi pogosto zahtevajo 4–8 tednov počitka in postopno obremenitev. Avulzijski zlomi lahko zacelijo v 4–6 tednih, vendar je odvisno od premika fragmenta in obremenitve.
Kirurško – indicirano pri močno dislociranih zlomih, intraartikularnih zlomih, nestabilnih Lisfranc poškodbah ali pri nekaterih Jonesovih zlomih pri aktivnih športnikih. Kirurške metode vključujejo odprto repozicijo in fiksacijo (ORIF) s ploščami, vijaki ali K-žicami.
Rehabilitacija – fizioterapija za vrnitev moči, mobilnosti in propriocepcije; postopno obremenjevanje in prilagoditev obutve ali vložkov (ortotike) za razbremenitev pritiskov.

Čas okrevanja

Odvisno od poškodbe: manjši, nedomikani zlomi 4–8 tednov; stresni zlomi običajno 6–12 tednov; kompleksni ali kirurško zdravljeni zlomi lahko zahtevajo več mesecev rehabilitacije pred polnim vračanjem k športu. Jonesovi zlomi imajo pogosto daljše celjenje in večjo verjetnost, da bodo zahtevali operacijo pri športnikih z zgodnjo obremenitvijo.

Preprečevanje in nasveti

Ustrezna obutev s primerno podporo in širokim prednjim delom stopala; za šport prilagojeni čevlji zmanjšajo tveganje (v povezavi z moderno športno obutvijo je pomembno tudi, da čevlji ne pritiskajo na zgornji del stopala — pri nogometaših je bil npr. problem premajhnega ščita na zgornjem delu, zato so se pojavile inovacije kot gumijaste blazinice v nogavici za zaščito nad stopalom).
Postopen povečevanje obremenitve pri vadbi, dobra tehnika teka in vaje za krepitev stopala in meč,
uporaba vložkov ali ortotik pri ponavljajočih se težavah z obremenitvijo,
takojšnje ukrepanje ob bolečini ali oteklini po novi obremenitvi — zgodnja diagnostika stresnih poškodb zmanjša tveganje za večji zlom.

Kdaj k zdravniku

Poiščite zdravniško pomoč, če je bolečina huda, če ne morete obremeniti stopala, opazite deformacijo, odprto rano ali izpostavljeno kost, ali če simptomi ne izginejo po nekaj dneh počitka. Pri športnikih s sumom na Jonesov ali Lisfranc poškodbo je hitro ukrepanje pogosto ključno za boljši izid.

Metatarzalne kosti so majhne, a ključne za pravilno delovanje stopala. Razumevanje anatomije, tipičnih poškodb in pravilnega zdravljenja pomaga pri hitrejšem okrevanju in preprečevanju ponovnih težav.