ASCII
ASCII (izgovori se az-kee ali ass-key, če gre za Američana) je tabela znakov za računalnike. Gre za binarno kodo, ki jo elektronska oprema uporablja za obdelavo besedila z angleško abecedo, številkami in drugimi običajnimi simboli. ASCII je okrajšava za American Standard Code for Information Interchange (Ameriška standardna koda za izmenjavo informacij). ASCII je bil razvit v šestdesetih letih prejšnjega stoletja in je temeljil na prejšnjih kodah, ki so jih uporabljali telegrafski sistemi.
Koda vsebuje definicije 128 znakov: večina teh znakov so tiskljivi znaki abecede, kot so abc, ABC, 123 in ?&!. Obstajajo tudi kontrolni znaki, ki jih ni mogoče natisniti, temveč nadzorujejo obdelavo besedila, na primer za začetek nove vrstice. Ti znaki so v levem stolpcu spodnje tabele. Večina kontrolnih znakov se ne uporablja več za svoj prvotni namen. Ni pravega oblikovnega nadzora (za krepko ali ležečo pisavo itd.).
Včasih kdo govori o datoteki ali dokumentu v ASCII, kar pomeni, da je v navadnem besedilu.
ASCII uporablja 8 binarnih številk (bitov) za predstavitev znakov: 1000001 (ali 41 v šestnajstiškem sistemu ali 65 v standardnih številkah baze 10) predstavlja veliko črko A; 1000010 predstavlja B; 1000011 predstavlja C; in tako naprej v zaporedju. Osem bitov je omogočalo vključitev bita paritete v vsak bajt, poslan prek zaporednih vrat ali modemov; ta bit se uporablja za preprečevanje napak. To je bilo pomembnejše pred leti, ko so bile povezave pogosto hrupne.
95 grafičnih znakov ASCII, oštevilčenih od 32 do 126 (decimalno).
Razširjeni ASCII
ASCII nima diakritičnih znakov (znakov, ki so dodani črki, kot so pike (umlauts) nad samoglasniki v nemščini ali tilda (~) nad črko 'n' za črko 'ñ' v španščini). Namenjen je bil samo angleščini in ne deluje dobro za večino drugih jezikov. Nekatere angleške besede, izposojene iz drugih jezikov, prav tako uporabljajo ta znamenja, na primer resumé (glej Dodatek:Angleške besede z diakritičnimi znaki).
Zaradi tega so nekateri sistemi namesto 7 bitov uporabljali 8 bitov (celoten bajt). Pravilno ime za sisteme, ki uporabljajo 8 bitov, je razširjena ASCII. Osem bitov omogoča 256 znakov. Prvih 128 znakov mora biti enakih kot pri ASCII, preostali pa se običajno uporabljajo za abecedne črke z naglasi, na primer É, È, Î in Ü. To rešuje problem jezikov, ki temeljijo na latinici, čeprav vsi razširjeni sistemi ASCII niso enaki. Druge abecede, kot sta grška abeceda in cirilica, potrebujejo drugačen nabor znakov. Nekateri sistemi, na primer tisti, ki uporabljajo kitajske znake, pa še vedno ne delujejo, saj uporabljajo na tisoče znakov. Zato je bil ustvarjen sistem unicode, da bi imeli vsi jeziki enoten sistem.
Standard ASCII se še vedno pogosto uporablja, zlasti v računalniški programski opremi in datotekah HTML. Do leta 2010 je bil standard za URL-je. Spletna stran, ki ima polja za vnos besedila, pogosto sprejme samo besedilo ASCII. Vse posebne oznake za krepko ali sredinsko besedilo itd. bodo prikazane nepravilno.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je ASCII?
O: ASCII je tabela znakov za računalnike, ki uporablja binarno kodo za obdelavo besedila z angleško abecedo, številkami in drugimi običajnimi simboli.
V: Kaj pomeni ASCII?
O: ASCII je kratica za American Standard Code for Information Interchange.
V: Kdaj je bil ASCII razvit?
O: ASCII je bil razvit v šestdesetih letih prejšnjega stoletja.
V: Koliko znakov vsebuje koda?
O: Koda vključuje definicije 128 znakov, ki jim je dodeljeno število od 0 do 127.
V: Koliko bitov je potrebnih za predstavitev znaka ASCII?
O: Za predstavitev znaka ASCII je potrebnih 7 binarnih številk (bitov).
V: Ali računalniška datoteka ASCII uporablja en bajt na znak?
O: Da, računalniška datoteka ASCII uporablja en bajt na znak z 8 biti na bajt.
V: Ali se standard ASCII danes še vedno pogosto uporablja? O: Da, standard ASCI se danes še vedno pogosto uporablja, zlasti v računalniški programski opremi in datotekah HTML.
