Morganucodon je zgodnji rod sesalcev. p79 Živel je v obdobju zadnjega zgornjega triasa ali zgodnje jure. p299

Za razliko od mnogih drugih zgodnjih sesalcev je Morganucodon znan iz bogatega in dobro ohranjenega materiala. Večina najdb izvira iz Glamorgana v Walesu (Morganucodon watsoni), čeprav so fosilni ostanki sorodnih vrst ali primerki iz podobnega časa znani tudi iz drugih delov Evrope in Azije.

Po Kempovih besedah je nemogoče z gotovostjo reči, ali so skalnate razpoke, v katerih so bili najdeni ostanki, pozno triasne ali zgodnje jurske. p142

Morganucodon se je prvič pojavil pred približno 205 milijoni let. Bila je majhna žival z lobanjo dolgo približno 2–3 cm in telesom dolžine okoli 10 cm; verjetno je tehtala le nekaj deset gramov. Na videz je bila podobna veliki miši ali manjšemu plazilcu, a je kazala številne značilnosti, ki jo povezujejo s sesalci. p143

Opis in anatomija

Morganucodon je imel nize zob z jasnim okluzijskim (prilegačim) sistemom, običajno opisanim kot trikonodontni (tri glavni cuspi na mlaznicah), kar je omogočalo učinkovito grizenje in drobljenje hrane. Zanimiva lastnost je bila vzorec zamenjave zob (diphyodontija): mlečni zobje so bili zamenjani z odraslimi, kar je pri modernih sesalcih povezano z dojenjem in daljšim obdobjem oskrbe mladičev.

V arhitekturi čeljusti je Morganucodon predstavljal prehodno obliko: imel je tako starodavni sklep med čeljustnima kostema (artikulacija articular–quadrate), značilen za plazilce, kot tudi novejšo, sesalcem lastno artikulacijo med dentarno in temporalno (squamosal) kostjo. Nekateri drobni postdentarni elementi, ki pri sesalcih kasneje povsem preidejo v srednje uho (kohlea), so bili pri Morganucodon še delno prisotni in povezani s čeljustjo — to kaže na postopno razvijanje ušesnih slušnih kosti.

Fosili, razširjenost in življenjski slog

Najpomembnejše lokalitete vključujejo kamnine Glamorgana (Wales), kjer so ohranjeni številni lobanjski in zobni ostanki. Zaradi pogostih najdb velja Morganucodon za eno najbolje poznanih zgodnjih sesalskih oblik iz meje triasa in jure.

Ekološko je bil verjetno majhen insektivor ali morebiti oportunistični plenilec — prehranjeval se je predvsem z žuželkami in drugimi majhnimi nevretenčarji. Njegova velikost, zobna morfologija in sklepajoče vedenjske analogije kažejo na nočno ali vsaj sumračnega načina življenja ter na relativno aktiven metabolizem v primerjavi s sodobnimi plazilci, čeprav je stopnja termoregulacije predmet razprav.

Pomen za razumevanje evolucije sesalcev

Morganucodon je ključen za razumevanje prehoda od plazilcev do sesalcev. Predstavlja kombinacijo primitivnih in naprednih značilnosti: okluzijski zobni obrazci in diphyodontija nakazujeta spremembe v prehrani in rejniški strategiji (daljša oskrba mladičev), medtem ko prehodna čeljustno-ušesna arhitektura dokumentira, kako so se iz starodavnih kostnih struktur razvile specializirane slušne kosti sesalcev.

Nekatere sodobne študije, na primer tiste, ki preučujejo rastne sloje v cementu zob, nakazujejo, da so imeli Morganucodon relativno dolgo življenjsko dobo in metabolizem, ki morda ni bil povsem enak sodobnim toplokrvnim sesalcem; to kaže, da je razvoj polne endoterme verjetno potekal postopno. Takšni podatki pomagajo razumeti, da je homogen prehod k "modernemu" sesalčevstvu vključeval več korakov skozi milijone let.

Vrste in zgodovina poimenovanja

Najbolje znana vrsta je Morganucodon watsoni, poimenovana na podlagi bogatega materiala iz Walesa. Ime rodu izhaja iz zgodovinskega imena območja Glamorgana (čeprav je etimološka razlaga specifična za avtorja poimenovanja). Raziskave in opis fosilov tega rodu so potekali skozi 20. stoletje in še naprej prispevajo k razumevanju zgodnje evolucije sesalcev.

Zaključek: Morganucodon je ena najbolj reprezentativnih fosilnih oblik, ki poudarjajo postopne anatomske in življenjske spremembe, ki so privedle do pojave pravega sesalstva. Njegovi ostanki ostajajo ključni vir informacij o zobni anatomiji, čeljustnih spremembah in življenjskem slogu zgodnjih sesalcev.