Notno stojalo: vrste, materiali, uporaba in zgodovina

Stojalo za note (tudi notno stojalo ali glasbeno stojalo) je pripomoček, ki glasbenikom omogoča udobno odlaganje notnega zapisa med vadbo in nastopi. Namenjeno je držanju zvezkov, map ali samostojnih listov na ustrezni višini in naklonu, da glasbenik udobno bere note med igranjem.

Vrste notnih stojal

• Zložljiva kovinska stojala – največkrat uporabljena vrsta za vaje in prenašanje. So lahka, nastavljiva po višini in enostavna za shranjevanje. Kovinska stojala so priročna za potovanja, vendar so lahko manj stabilna kot težja stojala.
• Težka orkestrska stojala – v orkestrih in na odrih so običajno uporabljena zelo težka kovinska stojala, ki se ne prevržejo zlahka. Orkestri pogosto igralcem zagotovijo takšna stojala, ker lažja zložljiva stojala lahko padajo in motijo nastop. Orkestri jih uporabljajo zaradi stabilnosti in trajnosti.
• Lesena stojala – elegantna, pogosto ročno obdelana stojala, včasih bogato okrašena in zato dražja. Lesena stojala so priljubljena pri solistih, v salonih in pri starejši opremi, ker dajejo klasičen videz. Les se uporablja za estetiko in stabilnost.
• Namizna stojala – zelo majhna stojala brez nog, ki se postavijo na mizo. Primerna so za kitaro, klavir ali druge instrumente, ko glasbenik sedi za mizo ali delovno površino.
• Stojala pritrjena na instrument – majhne naprave, ki se pritrdijo neposredno na instrument (pogosto v pihalnih ali pohodnih skupinah). Omogočajo branje not med hojo ali paradiranjem, kjer klasično stojalo ni mogoče uporabiti.
• Digitalna ali računalniška notna stojala – zasnovana za prikaz not na zaslonu (tablica, prenosnik ali namenski zaslon). Glasbeniki lahko strani obračajo z nožnim pedalom, Bluetooth-om ali dotikom. Digitalna stojala postajajo vse bolj priljubljena zaradi priročnosti in možnosti shranjevanja velikih zbirk not.

Materiali in konstrukcija

Najpogosteje se uporabljajo kovina in les. Kovinska stojala so običajno lažja in bolj prilagodljiva (nastavitev višine, zložljivost), medtem ko lesena stojala nudijo več stabilnosti in estetski videz. Nekatera stojala imajo trdno ploščo, na katero je mogoče pritrditi listinge, druga so zgolj zložljivi okvirji z nastavljivimi nasloni.

• Kovinski deli: običajno aluminij ali jeklo; višinski mehanizmi in zatiči morajo biti dobro zatesnjeni, da stojalo ne drsi med uporabo.
• Nosilne plošče: so lahko perforirane (z luknjami) ali trdne; perforacije zmanjšujejo težo in omogočajo boljšo resonanco v nekaterih situacijah (npr. v orkestrskih stojalih).
• Noge in podstavki: gumijasti nastavki na nogah preprečujejo drsenje in ščitijo talne površine.

Uporaba in dodatki

Notna stojala se uporabljajo v različnih situacijah: pri individualni vadbi, skupinskih vajah, orkestrskih nastopih, v šolah, v cerkvah in na koncertih. Pri izbiri stojala upoštevajte:

• Stabilnost: za odrske nastope ali orkester izberite težje stojalo.
• Mobilnost: za glasbenike, ki veliko potujejo, izberite zložljivo in lahko stojalo.
• Možnost zapisovanja: pri vajah glasbeniki pogosto v notni zapis pišejo prste, uklone in druge oznake; trdna podlaga (ne močno vijačno zrahljana) olajša pisanje.
• Priključki za luzke in luči: pogosto uporabni pri večernih nastopih.
• Dodatki: sponke, magneti ali stranični uteži preprečijo, da bi listi v vetru ali med pohodom odpadli; posebni držali za tablične računalnike omogočajo uporabo digitalnih not.

Za digitalna stojala se pogosto uporabljajo tudi dodatne naprave za obračanje strani: nožni pedali, Bluetooth page-turnerji ali ročni daljinski upravljalniki. V zgodbi o violinistki Tasmin Little je omenjeno, da je leta 2003 uporabila posebno računalniško notno stojalo, kjer je strani obračala s pritiskom na pedal z nogo. To omogoča nemoteno igranje brez ročnega obračanja listov, kar je pomembno pri zahtevnejših skladbah, npr. pri Ligetijevem koncertu za violino.

Zgodovina

Preproste oblike stojal in nosilcev za zapise obstajajo že več stoletij; zgodaj so uporabljali lesen lektorij ali mizico, pogosto del pohištva (npr. glasbene klopi in cerkveni lektoriji). V 18. in 19. stoletju so se pojavila bolj dodelana stojala z ornamentiko, lesena in kovinska stojala pa so se razvijala z industrijsko proizvodnjo v 19. stoletju.

Eden od zanimivih zgodovinskih podatkov je, da je Thomas Jefferson, nekdanji predsednik ZDA, izumil vrtljivo stojalo za glasbila. Ta izum ni nikoli patentiral, saj je želel, da bi bilo javno dostopno in ga ljudje lahko uporabljali brezplačno.

Nasveti za vzdrževanje in izbiro

• Pred nastopom vedno preverite stabilnost stojala in zategnite vse vijake. Ne zanašajte se na stojalo, če je zrahljano.
• Za vaje, kjer veliko pišete po notah, izberite stojalo z ravno in trdno podlago, saj je težko pisati na zelo upogljiva ali gibljiva stojala.
• Če igrate zunaj, uporabite sponke ali uteži za listje, da jih veter ne odpihne.
• Pri digitalnih rešitvah preverite združljivost stojala z vašim tabličnim računalnikom ali zaslonom ter avtonomijo nožnih pedalov oziroma brezžičnih naprav.
• Shranjujte stojalo v torbi ali zaščitnem pokrovčku med potovanjem, da zmanjšate poškodbe in umazanijo.

Notno stojalo je preprost, a ključen pripomoček za vsakogar, ki se ukvarja z glasbo — od začetnikov do profesionalnih orkestrov. Prava izbira stojala poveča udobje, stabilnost in učinkovitost vadbe ali nastopa.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je notno stojalo?

V: Ali obstajajo različne vrste notnih stojal?

V: Ali je višino notnega stojala mogoče prilagoditi?

V: Iz kakšnega materiala so izdelana nekatera dražja stojala za glasbo?

V: Zakaj orkestri svojim igralcem običajno dajejo težka kovinska stojala?

V: Ali obstajajo digitalne različice tradicionalnih notnih stojal?

Išči po črki