Črna rasa (negroidi): definicija, razširjenost in genetske študije

Negroidi ali »sorodniki iz podsaharske Afrike« je zgodovinski izraz, ki se je uporabljal za označevanje ljudi, ki izvirajo ali so živeli v podsaharski Afriki, Oceaniji ter — v preteklosti — tudi v deleh Južne in Jugovzhodne Azije, oziroma njihovih potomcev. Gre za eno od klasičnih delitev človeštva v starejši antropologiji, kjer so bili poleg nje uveljavljeni še pojmi evropoidne (kavkaške) in mongoloidne rase. V zgodovinskih opisih so bile kot značilne za to skupino navajane lastnosti, kot so temna koža, kodrasti lasje in širši nos.

Definicija in razširjenost

V starejših, tipoloških klasifikacijah človeških ras so izrazi, kot je »negroidi«, služili za razvrstitev populacij po opaznih telesnih značilnostih in domnevnem geografsko-genetskem poreklu. V geografski razpršitvi so bili ti ljudje najštevilčnejši v podsaharski Afriki, prisotni pa so bili tudi v delih Oceanije in v nekaterih območjih Južne in Jugovzhodne Azije v različnih zgodovinskih obdobjih. Danes se v strokovni rabi za opis izvornih skupin raje uporabljajo natančnejši pojmi, npr. geografske ali etnične oznake (»ljudje podsaharskega porekla«, »afriške populacije« itd.), ker so izrazi, kot je »negroidi«, pogosto obremenjeni s kolonialnimi in rasističnimi konotacijami.

Fizične značilnosti in forenzika

Tradicionalno so za opisano skupino navajali niz telesnih značilnosti — temnejšo kožo, kratke močno kodraste lase, širše nosnice in določene oblike lobanjskih značilnosti. V forenzični antropologiji in biološki morfologiji obstaja praksa, pri kateri strokovnjaki na podlagi skeletnih ostankov ocenjujejo verjetno geografsko poreklo. Nekatere forenzične metode lahko na podlagi določenih meritev lobanje in drugih anatomskih značilnosti dajo verjetnostno oceno pripadnosti eni od zgodovinskih rasnih kategorij; v literaturi so poročila o visoki (včasih do približno 95 %) uspešnosti pri razlikovanju med velikimi morfološkimi skupinami. Vendar so te ocene odvisne od kakovosti vzorčenja, referenčnih baz, stopnje admixtur (mešanja populacij) in dejstva, da so takšne klasifikacije probabilistične — nikakor ne dokončno biološko določene.

Genetika in populacijske študije

Moderne genetske raziskave so pokazale, da je človeška biološka raznolikost kompleksna in da se genetika pogosto razporeja v kontinuitetah (klinih) in lokalnih strukturah, ne pa v strogo ločenih »rasah«. Nekatere populacijske študije so z analizo genetskih markerjev identificirale več glavnih skupin ali klasterjev, ki deloma sovpadajo z zgodovinskimi, antropološko opisanimi regijami (npr. Afrike, Evrope, Azije). Hkrati pa raziskave poudarjajo, da:

• največja genska raznolikost obstaja znotraj afriških populacij — to odraža dolgo in kompleksno evolucijsko zgodovino človeštva v Afriki;
• velik delež genetske raznolikosti poteka znotraj posameznih populacij, ne med njimi, zato je razdelitev ljudi na nekaj »bioloških ras« poenostavljena;
• admixtura (prepleta genetskih linij) in migracije močno zameglita jasne meje med populacijami, zato so sodobne genetske klasifikacije pogosto bolj natančne, ko temeljijo na specifičnih linijah (npr. haplogrupah, lokalni frekvenci različnih alelov) kot na širokih, tipoloških kategorijah.

Kritika zgodovinskega pojmovanja ras

V sodobni antropologiji in biologiji je veljalo opustiti rigidno delitev človeštva na nekaj »velikih ras«, saj ta poenostavljena delitev ne odraža kompleksnosti genetske in kulturne raznolikosti. Pojem »rasa« ima tudi močne družbene in politične posledice: rasne oznake so bile v preteklosti zlorabljene za utemeljevanje diskriminacije, kolonializma in eugenike. Zato se v znanstveni in javni rabi priporoča previdnost ter raje uporaba natančnih, nevtralnih opisov, kot so geografski, etnični ali jezikovni termini.

Uporaba izraza danes

Izraz »negroidi« se še vedno pojavlja v nekaterih forenzičnih, zgodovinskih ali antropoloških publikacijah kot del opisa starih klasifikacij, vendar je v splošni in mednarodni strokovni rabi vse manj primeren. Priporočljivo je uporabljati opisnejše in manj obremenjene izraze (npr. »ljudje podsaharskega porekla«, »afriške populacije« ali konkretne etnične skupine), še posebej v javnih, izobraževalnih in medicinskih kontekstih.

Sklep: Tradicionalna rasna klasifikacija, vključno z izrazom »negroidi«, ima zgodovinski pomen, a danes zahteva kritično rabo in natančnejše, empirično utemeljene opise človeške raznolikosti. Genetika in antropologija kažeta na zapletenost in kontinuiteto človeških populacij, zato je treba biti previden pri poenostavljenih delitvah.

Predlagane podskupine

V prvi polovici 20. stoletja so za tradicionalne podrase negroidne rase veljali pravi črnci, gozdni črnci, bantujski črnci, niloti, negrillo (znani tudi kot afriški pigmejci), khoisani (v preteklosti pogosto imenovani hotentoti in bušmani), negrito (znan tudi kot azijski pigmejci) in oceanski negroidi (sestavljeni iz papuanskih in melanezijskih).

V šestdesetih letih 20. stoletja so nekateri znanstveniki Khoisane obravnavali kot ločeno raso, znano kot kapoidna rasa, medtem ko so jih drugi še naprej obravnavali kot negroidno podraso. Izraz "kongoid" se je pogosto uporabljal izmenično z izrazom "negroid", pri čemer je bila glavna razlika v tem, da je kongoid izključeval takson kapoidov.

Ilustracija negroidne, kavkazoidne in mongoloidne lobanje od zgoraj (Samuel George Morton, 1839)

Vprašanja in odgovori

V: Kakšen je pomen besede "negroid"?

V: Kako se je imenovala skupina ljudi iz podsaharske Afrike?

V: Kako so ljudje v preteklosti delili ljudi?

V: O čem se znanstveniki strinjajo glede človeške rase?

V: Zakaj so sodobne genetske raziskave menile, da je zamisel o treh rasah napačna?

V: Katere tipične telesne značilnosti so bile pripisane negroidni rasi?

V: Ali se izraz "negroid" danes še vedno pogosto uporablja?

Išči po črki