Nguni jeziki: opredelitev in pregled (Zulu, Xhosa, Swati, Ndebele)
Jeziki Nguni so skupina jezikov bantu, ki jih govori ljudstvo Nguni. Te jezike govorijo v južni Afriki, večinoma v Južni Afriki, Svazilandu in Zimbabveju. Jeziki Nguni vključujejo jezike Xhosa, Zulu, Swati, Hlubi, Phuthi in Ndebele (južni in severni Ndebele).
Ime "Nguni" izhaja iz pasme krav, imenovane govedo Nguni. Beseda Nguni se včasih uporablja za vse govorce jezikov Nguni kot skupino. To je nepravilna uporaba besede, saj te jezike govori veliko različnih plemen.
Razvrstitev in število govorcev
Nguni jeziki so del večje bantu družine jezikov. Med najbolj znanimi in največ govorcev imajo Zulu in Xhosa, ki ju govori na milijone ljudi kot materni jezik. Swati (znan tudi kot Swazi) je uradni jezik v Svazilandu (danes Eswatini) in ga govori stotisoče do preko milijon ljudi. Ndebele ima dve glavni veji: južni (v Južni Afriki) in severni Ndebele (v Zimbabveju), pri čemer se število govorcev razlikuje po regijah. Ocenjevanje točnih števil je težavno zaradi različnih popisov in kriterijev (materni jezik, drugi jezik itd.), a Nguni jeziki kot skupina štejejo več deset milijonov govorcev.
Geografska razširjenost in uradni status
- Južna Afrika: Zulu in Xhosa sta med uradnimi jeziki, pogosto uporabljena v medijih, izobraževanju in politiki.
- Eswatini (Svaziland): Swati je eden izmed uradnih jezikov in ga uporablja velika večina prebivalstva.
- Zimbabve: severni Ndebele je pomemben regionalni jezik, ki ga uporabljajo skupnosti z zgodovinskimi povezavami z Nguni govorci.
Fonologija in posebnosti
Ena najbolj prepoznavnih značilnosti Nguni jezikov so klikovni soglasniki, ki so bili prevzeti skozi zgodnji stik s Khoisan jeziki. Kliki v pisni obliki običajno označujemo z različnimi črkami (na primer c, q, x v nekaterih sistemih) in imajo različne različice (npr. neaspirirani, aspirirani, zvočni). Poleg klikov imajo ti jeziki tudi bogat nabor soglasnikov in samoglasnikov ter tipične bantu značilnosti, kot so imenovalne razrede (noun classes) in kompleksna besedotvorja.
Ton in slovnica
Nguni jeziki so tonski — ton (npr. visok ali nizek) lahko spreminja pomen besede ali slovnične oblike. Slovnica temelji na sistemu imenovalnih razredov, kjer samostalniki pripadajo različnim razredom, kar vpliva na dogovor (agreement) glagolov, pridevnikov in drugih besed v stavku. Glagolske predpone, časovna in aspektna oznaka ter bogat sistem pronominalnih predpon so značilni za glagolski sistem teh jezikov.
Medsebojna razumljivost in dialekti
Med jeziki Nguni obstaja stopnja medsebojne razumljivosti, vendar ni absolutna. Zulu in Xhosa sta si zelo blizu in pogosto razumljiva govorcev drugega jezika brez velikih težav. Ndebele (predvsem južni Ndebele) je v mnogih značilnostih podoben Zulu, Swati pa ima svoje značilne poteze in lokalne dialekte, ki lahko zmanjšajo razumljivost. Lokalne razlike, leksika in izgovorjava oblikujejo spekter, kjer so nekateri pari jezikov bolj razumljivi med seboj kot drugi.
Pisava in literatura
Nguni jeziki so zapisani z latinico; pisave so se razvile ob vplivu misijonarjev in kolonialnih uprav v 19. in 20. stoletju. Danes obstaja razvita literatura, šolski materiali, radijski in televizijski programi ter sodobna književnost v posameznih jezikih (zlasti v Zulu in Xhosa). Ohranjanje in dokumentacija jezikov sta pomembna za kulturno dediščino in jezikovno raznolikost v regiji.
Kultura in družbeni pomen
Jeziki Nguni nosijo bogato kulturno zapuščino, vključno s pripovedništvom, pesništvom, pesmimi, plesom in obrednimi praksami. Jezik je tesno povezan z identiteto različnih plemen in skupnosti. V modernem kontekstu so ti jeziki prisotni v politiki, izobraževanju, medijih in vsakdanjem življenju, hkrati pa se soočajo z izzivi ohranjanja v okolju večje rabe angleščine in drugih svetovnih jezikov.
Primeri osnovnih izrazov
- Zulu: "sawubona" — pozdrav (enojna oblika "vidim te")
- Xhosa: "molo" ali "molweni" — pozdrav (molo za enega, molweni za več oseb)
- Swati: "sawubona" / "yebo" za potrditev
- Vsak jezik ima tudi svoj nabor fraz za zahvalo, vljudnostne oblike in vsakodnevno komunikacijo.
Viri in nadaljnje branje
Za poglobljeno razumevanje so koristni jezikoslovni priročniki o bantu jezikih, slovarji posameznih Nguni jezikov ter študije o fonologiji klikov in tonih. Lokalni izobraževalni centri, univerze in kulturne organizacije pogosto nudijo gradiva in tečaje za učenje teh jezikov.
Če želite, lahko dodam kratek seznam virov za nadaljnje branje ali primere zvočnih posnetkov za boljšo predstavo o izgovorjavi klikov in tonov.
Jezikovna organizacija
Jeziki nguni so podskupina južnih jezikov bantu. Ti jeziki obstajajo na razmeroma majhnem geografskem območju. Jeziki so si tesno sorodni in zvenijo zelo podobno. Velikokrat so različni jeziki medsebojno razumljivi, kar pomeni, da nekdo, ki govori en jezik Nguni, lahko razume nekoga, ki govori drug jezik Nguni.
Jezikoslovci in drugi raziskovalci delijo jezike nguni na dve manjši skupini: "Zunda Nguni" in "Tekela Nguni".
Jeziki Zunda
- Zulu (10 milijonov)
- Xhosa (8 milijonov)
- Severni Ndebele (ali "zimbabvejski Ndebele") (1,6 milijona)
Jeziki skupine Tekela
- Swati (3 milijone)
- Phuthi (20.000)
- Bhaca, Hlubi, Cele in Lala.
|
|
| |||||||
| Delež (v odstotkih) prebivalstva, ki doma govori jezik nguni.
| Gostota ljudi, ki doma govorijo jezik Nguni.
|
Vprašanja in odgovori
V: Kaj so jeziki nguni?
O: Jeziki Nguni so skupina jezikov Bantu, ki jih govorijo Nguni v južni Afriki, večinoma v Južni Afriki, Svazilandu in Zimbabveju. Med njimi so jeziki Xhosa, Zulu, Swati, Hlubi, Phuthi in Ndebele (južni in severni Ndebele).
V: Od kod izvirajo jeziki nguni?
O: Ime "Nguni" izhaja iz pasme krav, imenovane govedo Nguni.
V: Kdo govori te jezike?
O: Jezik govorijo prebivalci ljudstva Nguni.
V: V katerih državah govorijo te jezike?
O: Te jezike govorijo predvsem v Južni Afriki, Svazilandu in Zimbabveju.
V: Ali je prav, da se beseda "Nguni" uporablja za vse govorce teh jezikov kot skupino?
O: Ne, to ni pravilno, saj te jezike govori veliko različnih plemen.
