Nostratični

Nostratičnost je hipotetična jezikovna družina, ki vključuje veliko današnjih jezikovnih družin Evrazije. Nostratski jezik se je govoril po taljenju ledu, preden so se ljudje razširili po Evropi in Aziji.

Številni današnji jeziki so potomci nostratičnega jezika. Med njimi so indoevropski, uralski, altajski in kartvelski jeziki. Običajno so vključeni tudi afroazijski jeziki, ki izvirajo iz severne Afrike, Afriškega roga, Arabskega polotoka in Bližnjega vzhoda, ter dravidski jeziki indijske podceline.

Ime Nostratic izhaja iz latinskega nostrates, kar pomeni "mi" (torej rojaki). Idejo so v šestdesetih letih 20. stoletja razširili sovjetski jezikoslovci, ki jih je Bomhard imenoval "moskovska šola". Od devetdesetih let 20. stoletja ji je bila v angleško govorečem akademskem okolju ponovno posvečena pozornost.

Hipoteza je sporna in je med jezikoslovci po vsem svetu različno sprejeta. Nekateri jezikoslovci niso prepričani.

Hipotetični jezik prednikov nostratske družine se imenuje proto-nostratski jezik. Govorili naj bi ga med 15.000 in 12.000 leti pred našim štetjem, v obdobju epipaleolitika, ob koncu zadnje ledene dobe.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je nostratični jezik?

V: Kdo je predlagal zamisel o nostratičnem jeziku?

V: Kateri jeziki naj bi bili potomci nostratičnega jezika?

V: Ali je ta hipoteza med jezikoslovci sprejeta?

V: Kdaj bi se govorila protonostratščina?

V: Kaj pomeni "nostratski"?

Išči po črki