Odprt zaklep — mehanizem streljanja pri samodejnem orožju

Poglobljen članek o delovanju odprtega zaklepa pri samodejnem orožju: princip, cikli streljanja, blowback, primeri konstrukcij in varnostni vidiki.

Odprt zaklep pomeni, da sta zaklep (bolt) in povezani delovni deli pri pripravljeni za streljanje puški obrnjeni nazaj — torej je komora prazna in zaklep stoji v zadnjem položaju. Ko strelec pritisne sprožilec, se sproži sprožilecni mehanizem, zaklep se sprosti in se premakne naprej. Med tem gibanjem naboj iz nabojnika vtakne v komoro (angl. chamber) in se naboj izstreli bodisi takoj ob zaprtju komore (če je v zaklepu vgrajena fiksna vžigalna igla) ali z drugim mehanizmom v skladu z zasnovo orožja.

Potek cikla pri odprtem zaklepu

Po izstrelitvi energije strela ali po učinku odboja (odvisno od načina delovanja) sila gazi nazaj zaklep. Zaklep ob tem izstreli prazno ohišje, izprazni komoro in se vrne v zadnji položaj, kjer počaka na naslednjo sprožitev. Če je sprožilec zadržan in gre za avtomatsko orožje, se ta cikel ponavlja neprekinjeno, dokler je sprožilec pritisnjen ali dokler jih zmanjka v nabojniku.

Razlike do drugih sistemov

Odprt zaklep ni enako kot sistem blowback (odboj smodnika), čeprav se pogosto uporabljata skupaj. Blowback opisuje, kako se izkorišča energija plinov/odboja za premik zaklepa, medtem ko odprt zaklep opisuje položaj zaklepa pred strelom. Open-bolt lahko deluje kot preprost blowback (pogosto pri podcevnih puškah in nekaterih SMG), lahko pa gre tudi za zaklepane ali reagirajoče sisteme (npr. nekateri mitraljezi in težje avtomati), ki kljub temu streljajo iz odprtega zaklepa.

Prednosti in slabosti

• Prednosti:
  • Bolje hlajenje komore in s tem manjša nevarnost t. i. "cook-off" (samosproženje nabojev zaradi vročine) pri dolgotrajnem streljanju.
  • Preprosta in robustna konstrukcija, priročna za masovno proizvodnjo in vzdrževanje.
  • Pri avtomatskem streljanju pogosto bolj zanesljivo delovanje pri visokih temperaturah in umazaniji.
• Slabosti:
  • Slabša natančnost prvega strela in posamičnih strelov, saj premik težkega zaklepa tik pred izstrelitvijo vpliva na ciljnost.
  • Večje tveganje nenamernega izstrelka pri padcu, če ni zagotovljenih varnostnih zaklepov, saj je zaklep v zadnjem položaju in ga lahko sprosti udarec.
  • Izpostavljenost delov obrnjenim nazaj omogoča lažji vstav umazanije in vodo v delujoči mehanizem, kar lahko poslabša zanesljivost v nekaterih okoliščinah.
  • V nekaterih državah so polavtomatske izvedbe iz odprtega zaklepa regulativno omejene ali prepovedane, ker se razmeroma enostavno predelajo v popolnoma avtomatske.

Uporaba in zgodovina

Strelno orožje, ki uporablja odprt zaklep, je bilo pogosto uporabljeno v podcevkah in mitraljezih iz prve polovice 20. stoletja ter pri mnogih klasičnih podcevnih pištolah (submachine gun). Danes so za natančnejše polavtomatske puške in športno streljanje običajno v uporabi sistemi s closed bolt (zaprtim zaklepom), medtem ko so odprti zaklepi še vedno pogosti pri mnogih težjih mitraljezih in nekaterih enostavnih avtomatih, kjer sta hlajenje in zanesljivost v avtomatskem režimu prednost.

Varnostni vidiki

Zaradi posebnosti delovanja mora biti orožje s odprtim zaklepom opremljeno z zanesljivimi varnostmi, na primer zadržalom zaklepa, varnostnim zaskočenjem ali mehanizmi proti nezaželenemu sprožitvi (npr. anti-bounce sear), da se zmanjša tveganje nenamernega izstrelka pri padcu ali udarcu.

Išči po črki