Pantanal — največje mokrišče sveta: značilnosti in grožnje

Pantanal je največje mokrišče ali močvirje na svetu.

Pokriva območje, veliko 140.000 km² , ki je večje od ozemlja države Grčije.

Pantanal se nahaja v Južni Ameriki in si ga delijo Brazilija, Bolivija in Paragvaj.

Lokacija, hidrologija in sezonskost

Pantanal leži večinoma v porečju reke Paraguay in obsega ravninsko območje med gorami. Pokrajina je mozaik travnatih poplavnih ravnic, gallery gozdov ob rekah, manjših jezer in višjih suhih otokov, obdana z območji savane (cerrado). Površinsko odtekanje in poplave so ključni za delovanje ekosistema.

Pozimi je skoraj 80 % območja poplavljenega.

Opomba: sezonskost je odvisna od padavin v porečju: v času deževnega obdobja (na južni polobli običajno zgodnja poletja in jesen) velika dela Pantanala ostanejo pod vodo, kar omogoča hranilni pretok in razmnoževanje številnih vrst.

Biodiverziteta in ekološka vloga

Pantanal je izjemno biotsko raznolik območje in dom številnih vrst sesalcev, ptic, plazilcev in rib. Med najbolj prepoznavnimi prebivalci so jaguar, kajman, kapibara, velike sive vidre in barvite tropske ptice, kot je modri ara in različne vrste žerjavov in čapelj. Poplave omogočajo bogat ribji vir in so bistvene za gnezdenje številnih ptic ter za prehranjevalne verige, ki povezujejo reke in kopno.

Glavne grožnje

Pantanal ogrožajo številne grožnje, kot so onesnaževanje, živo srebro zaradi rudarjenja zlata in živinoreje. Čeprav lahko Pantanal odplakne nekaj kemikalij, je vse večja količina kemikalij zaskrbljujoča.

• Kmetijstvo in živinoreja: množična pretvorba naravnih travnikov v pašnike in intenzivno gnojenje spreminjata habitat in povečujeta erozijo ter odtok pesticidov in gnojil.
• Rudarstvo: ilegalno in nezakonito rudarjenje prinaša živo srebro in druge strupe v reke, ki se kopičijo v prehranjevalnih verigah.
• Degradacija okolja in požari: požari, pogosto sproženi za širitev pašnikov, hitreje uničijo ekosisteme v sušnem obdobju in zmanjšajo odpornost območja.
• Hidravlične spremembe: gradnja jezov in preusmeritev rek v porečjih, ki hranijo Pantanal, lahko zmanjša ali spremeni naravne poplave.
• spremembe vzorcev padavin in pogostejše ekstreme (suše in intenzivne padavine) spreminjajo dinamiko poplav in ogrožajo vrste, prilagojene na sezonsko nihanje vode.

Ukrepi za ohranitev in upravljanje

Del Pantanala je bil priznan kot svetovna dediščina UNESCO in je tudi predmet mednarodnih prizadevanj za ohranitev. Ukrepi vključujejo:

• vzpostavitev zavarovanih območij in nacionalnih parkov,
• omejevanje ilegalnega rudarjenja in strožje kontrolo onesnaževanja,
• spodbujanje trajnostnih oblik živinoreje in kmetovanja, ki ohranjajo poplavne ravnice,
• programi za preprečevanje in gašenje požarov ter obnovo starih ogroženih habitatov,
• vključevanje lokalnih skupnosti in tradicionalnih znanj v upravljanje virov ter razvoj trajnostnega ekoturizma, ki lahko prispeva k lokalnim prihodkom ob sočasnem varovanju narave.

Zaključek

Pantanal je enkraten ekosistem z veliko ekološko in gospodarsko vrednostjo, a pod pritiskom človekovih dejavnosti in podnebnih sprememb. Za dolgoročno ohranitev je potreben celovit pristop, ki združuje zaščito vodnih režimov, zmanjšanje onesnaževanja, trajnostno rabo zemljišč in aktivno sodelovanje lokalnih skupnosti ter mednarodno podporo.

Poudarjena je lega Pantanala v Južni Ameriki. Večji del leži v Braziliji, del pa tudi v Boliviji in Paragvaju.