Parestezija: kaj je mravljinčenje (igle in iglice), vzroki in simptomi

Parestezija: kaj povzroča mravljinčenje (igle in iglice), kako prepoznati vzroke in simptome ter kdaj poiskati pomoč — jasna razlaga in praktični nasveti.

Parestezija (izgovorjava /ˌpɛɹɪsˈθiʒə/; v britanski angleščini paraesthesia, izgovorjava /ˌpæɹɪsˈθiʒə/) je občutek mravljinčenja, zbadanja, pekočega občutka ali otrplosti, ki običajno nima trajnih posledic. V vsakdanjem govoru ji pogosto rečemo "igle in iglice". Parestezija je lahko prehodna (kratkotrajna) ali dolgotrajna; ko je trajna ali se ponavlja, to pogosto nakazuje na težave z nevroni oziroma živčnim sistemom.

Kako in kdaj se pojavi

Pogost primer prehodne parestezije je stanje, ko dolgo sedimo s prekrižanimi nogami in nam "zaspi" stopalo — občutek se pojavi, ko se spremenimo ali premaknemo. Parestezija se lahko pojavi na koži rok, nog, obraza ali drugih delih telesa in je lahko izolirana ali spremljena z drugimi simptomi, kot so slabost občutek šibkosti ali izguba občutka.

Vzroki

• Prehodna mehanska kompresija: dolgotrajno pritiskanje ali neprijetna položaja (npr. prekrižane noge, spanje na roki) povzroči začasno motnjo v prevajanju živčnih signalov.
• Pritisk na živce in utesnitveni sindromi: karpalni kanal, išias ali druge entrapment poškodbe živcev.
• Poškodbe živcev: travma, zlom, kirurške poškodbe.
• Metabolične in sistemske bolezni: sladkorna bolezen (diabetična nevropatija), bolezni ščitnice, ledvična bolezen.
• Prehranske pomanjkljivosti: pomanjkanje vitamina B12, tiamina ali drugih vitaminov B lahko povzroči parestezije.
• Vnetja in avtoimunske bolezni: multipla skleroza, Guillain–Barréjev sindrom in druge nevroimunske bolezni.
• Okužbe in toksini: nekatere okužbe (npr. Lymeova bolezen), alkoholna nevropatija, vpliv zdravil ali strupenih snovi.
• Cirkulacijske motnje: slaba prekrvavitev lahko povzroči mravljinčenje ali odrevenelost.
• Psihogene in funkcionalne motnje: anksioznost ali hiperventilacija lahko povzročita začasne občutke mravljinčenja.

Simptomi, s katerimi se pojavlja

• mravljinčenje ali občutek "iglic in iglic"
• otrlost ali zmanjšan občutek na koži
• pepito ali pekoče bolečine
• šibkost mišic ali občutek neugodja pri gibanju
• v hujših primerih izguba nadzora nad mehurjem ali črevesjem ali izrazit padec občutka oziroma koordinacije

Kdaj poiskati zdravniško pomoč

• če parestezija traja dlje kot nekaj ur ali se pogosto ponavlja
• če je spremljana z napredujočo mišično šibkostjo
• če pride nenadoma in je povezana z drugimi simptomi možganske kapi (nenadna šibkost obraza ali ene strani telesa, težave z govorom, močan glavobol)
• po poškodbi ali padcu
• če so prisotni znaki okužbe, temperaturne spremembe kože ali izguba funkcije

Diagnoza

Diagnoza običajno temelji na kliničnem pregledu in anamnezi. Zdravnik lahko priporoči dodatne preiskave, na primer:

• krvne preiskave (sladkor, B12, ščitnični hormoni, markerji vnetja)
• nevrofiziološke preiskave (elektromiografija – EMG, preiskava prevodnosti živcev)
• slikanje (MRI ali CT), če se sumi na stisk živcev ali centralno bolezen
• specifične teste za avtoimunske bolezni ali okužbe po klinični indikaciji

Zdravljenje

Zdravljenje je odvisno od vzroka:

• Akutna, prehodna parestezija: pogosto zadostuje odstranitev pritiska (sprememba položaja), masaža, počitek.
• Pri nevropatiji ali kronični bolečini: zdravila proti nevropatski bolečini (npr. gabapentin, pregabalin, nekateri antidepresivi), protivnetna zdravila, lokalne obloge.
• Pri pomanjkanju vitaminov: dopolnila, zlasti vitamin B12.
• Če gre za pritisk živca: fizioterapija, ortoze (npr. za karpalni kanal) ali kirurški poseg, če je potreben.
• Pri avtoimunskih in vnetnih boleznih: imunosupresivna ali protivnetna terapija po navodilih specialista.
• Obvladovanje osnovnih bolezni: npr. boljša kontrola sladkorne bolezni, prenehanje uživanja alkohola, izogibanje toksinom.

Preprečevanje in samopomoč

• izogibajte se dolgotrajnim pritiskom na isti predel telesa (spremembi položaja med delom ali spanjem)
• vzdržujte pravilno ergonomijo pri delu (ergonomski stol, položaj tipkanja)
• uravnavanje sladkorja v krvi, uravnotežena prehrana z zadostnimi vitamini B
• omejitev alkohola in prenehanje kajenja, saj oboje poveča tveganje za nevropatijo
• redna telesna aktivnost in raztezanje za izboljšanje prekrvavitve in zmanjšanje stiskanja živcev

Prva pomoč pri kratkotrajni paresteziji

• spremenite položaj telesa in odstranite pritisk s prizadetega predela
• nežno masirajte prizadeto mesto in poskusite z lahkimi gibi, da obnovite pretok krvi
• če so prisotni hudi ali dolgotrajni simptomi, poiščite zdravniško pomoč

Parestezija je pogosto neboleč in začasen pojav, vendar če se pojavlja pogosto, je dolgotrajna ali jo spremljajo drugi simptom, je pomembno ugotoviti vzrok in ga ustrezno zdraviti. Zdravstveni strokovnjak bo ocenil simptome, opravil potrebne preiskave in priporočil ustrezno zdravljenje ali ukrepe za preprečevanje ponovitev.

Išči po črki