Patiala — sikhovska knežja država (1714–1948) in dinastija Phulkian
Patiala: zgodovina sikhovske knežje države (1714–1948) in dinastije Phulkian — izvor, vladarji, spori z Dal Khalsa, vloge Abdalija in britanskih zaveznikov.
Patiala je bila sikhovska knežja država, ki je obstajala približno od začetka 18. stoletja (načeloma se izvor dinastije šteje že od leta 1714) do združitve z Indijo leta 1948. Vladarji so izhajali iz dinastije, ki jo imenujemo Phulkian — potomci Chaudharyja Phula (1627–1689), pripadnika jatovskega klana Sidhu iz vasi Mehraj v okrožju Bathinda v Pandžabu. Iz iste rodbine so izhajale tudi druge sikhovske knežje države, na primer Jind in Nabha. Glavno mesto kneževine je bila mestna država Patiala v regiji Malva v Pandžabu; ozemlje se je skozi čas razširilo od Bathinde proti vzhodu do območja današnjega Mohalija (blizu Chandigarh-a).
Izvor in dinastična ozadja
Rod Phul je pripadal jatovskemu klanu Sidhu in se naselil v regiji Malva v Pandžabu. Po pripovedovanju rodbine so se njihovi predniki v začetku 16. stoletja spreobrnili v sikhizem. Chaudhary Phul se šteje za patronim, od katerega izvira ime "Phulkian". Njegovi potomci so postopoma pridobivali moč in ozemeljske posesti, kar je vodilo do nastanka neodvisnejše kneževine Patiala v 18. stoletju.
Ustanovitev in zgodnji vladarji
Eden najpomembnejših ustanoviteljev državne moči je bil Ala Singh, ki je v prvi polovici 18. stoletja konsolidiral oblast v okolici Patiale. Njegovo sodelovanje in kasneje povezave z močnimi zunanjimi akterji tiste dobe so povzročile spore z drugimi sikhovskimi vprašanji. Leta 1765 je afganistanski vladar Ahmed Šah Abdali (Durrani) podelil titulature in dovoljenja, med drugim pravico do kovanja kovancev, kar je utrdilo Ala Singhovo avtoriteto — a so mu nekateri sikhovski voditelji to zamerili.
Napetosti z ostalimi sikhi
Ker je Ala Singh vzpostavil tesnejše odnose z Ahmed Šahom Abdali, so se sikhovski voditelji zaskrbljeno sestali v Akal Takhtu v Amritsarju leta 1765 v okviru zbora Dal Khalsa. Tam so se pojavile razprave o udeležbi Patiale v kolektivnem sikhovskem gibanju in nekateri so odločili, da Patiala kot država ne spada med tradicionalne dvanajst sikhovskih konfederacij. To razhajanje je v naslednjih desetletjih povzročalo obtožbe o izdaji med dinastijo Phulkian in delom Khalsa skupnosti; v nekaterih obdobjih so Phulkiji sodelovali z britanskim in drugimi zunanji silami, kar je dodatno povečalo zamerljivost.
Spori, poroke in zveze
V regiji so bile pogoste politične poroke in zavezništva. Na primer, s krvnim povezovanjem med rodbinami Dhillon in Phulkian so skušali utrditi položaj na širšem scenskem zemljevidu Pandžaba. Takšne poroke so bile značilen način pridobivanja podpore in legitimitete med sikhi in jatovskimi skupnostmi.
Razmerje z Britanci in modernizacija
V obdobju 1809–1947 je država Patiala razvila dolgotrajne in razmeroma dobre odnose z britansko imperialno upravo. Patiala je v mnogih pogledih sprejela britanski model administracije in vojaške organizacije ter si prizadevala za modernizacijo: pod vladavino poznejših maharadž so urejali infrastrukturo, izobraževanje in javne ustanove. Nekateri vladarji, zlasti Maharaja Bhupinder Singh (vladal 1900–1938), so bili znani po velikih gradbenih projektih, sodobnem življenjskem slogu, podpori umetnostim in športom (npr. polo) ter po tem, da so dvignili mednarodni ugled Patiale.
Kultura in prispevki
Patiala je dala ime tudi nekaterim kulturnim pojavom: znana je bila Patiala gharana v indijski klasični glasbi, iz regije izvira tudi izraz »Patiala peg« kot merica alkohola v popularni kulturi. V mestu so se razvijale palače, vrtovi in pevske šole; kneževina je vplivala na oblikovanje lokalne uprave in kulturnega življenja v Malvi.
Zaključek: priključitev Indiji
Po razpadu britanske oblasti in ob delitvi Indije leta 1947 je maharaja Yadavindra Singh, sin Bhupinderja Singha, podpisal instrument o priključitvi (accession) k Indijski uniji. Leta 1948 je država Patiala formalno prenehala obstajati kot samostojna kneževina; bila je vključena v novo administrativno tvorbo, Patiala and East Punjab States Union (PEPSU), in Yadavindra Singh je postal njen prvi rajpramukh (državni guverner). S tem se je končalo obdobje dinastije Phulkian kot suverene kneževske sile, čeprav so člani rodbine še naprej igrali vlogo v politiki in družbi v samostojni Indiji.
Opomba: Dinastija Phulkian in zgodovina Patiale sta kompleksni zlasti zaradi številnih lokalnih zavezništev, vojaških spopadov in diplomatskih stikov z več zunanjimi silami (Afganistan, različne sikhovske misli, Britanska Indija). Veličina, pomen in odnosi kneževine so se skozi stoletja spreminjali, kar je zaznamovalo politično in kulturno podobo Pandžaba.
Glavni vhod v Qila Mubarak. Palačno utrdbo je leta 1763 zgradil Ala Singh. Današnjo palačo je v letih 1765-1782 obnovil njegov vnuk maharadža Amar Singh.
Radžastanske slike v Patiali
Država Patiala se je razlikovala od drugih sikhovskih držav, saj ni podpirala sikhovske vere in ni upoštevala sikhovskih pravil. Kljub temu je bila državna religija sikhizem. Kasnejši maharadže iz Patiale (Karam Singh) so v svoji palači Qila Mubarak v Patiali uvedli hindujske slike hindujskih bogov, ki so še vedno vidne na stenah palače. S tem so pokazali veliko spoštovanje do vseh religij. Rajputske hindujske slike so bile v Patiali zelo znane od leta 1800, ko so se maharadže dali naslikati v rajputskih slogih. Imeli so celo odnose s kraljevskimi hindujskimi državami Radžastana.
Odnosi z drugimi kraljevimi državami Jat
Prav tako so bili v stiku s hindujskimi vladarji Jat iz kraljevske države Bharatpur v Radžastanu iz klana Sinsinwar. Maharadža Narinder Singh je leta 1859 poročil svojo tretjo hčerko Maharani Bishan Kaur z radža Jaswant Singhom (1851-1893), jatskim vladarjem države Bharatpur. V 19. stoletju so bile poroke med phulkanskimi Jati in radžastanskimi kraljevskimi hindujskimi Jati zelo pogoste.
Seznam maharadž
- Maharaja Ala Singh (1691-1765)
- Maharadža Amar Singh (1748-1782)
- Maharadža Sahib Singh (1773-1813), zelo šibek vladar, ki je zaprl svojo zmagovalno sestro Bibi Sahib kaur, vendar je pozneje pobegnila.
- Maharadža Karam Singh (1798-1845)
- Maharadža Narinder Singh (1823-1862)
- Maharadža Mahendra Singh (1852-1876)
- Maharadža Rajinder Singh (1872-1900)
- Maharaja Bhupinder Singh (1891-1938)
- Maharaja Yadavindra Singh (1913-1974)
- kapitan Amarinder Singh (1942-1948)
Maharaja Amar Singh iz Patiale
Podpis zveze z Indijo
Maharadža Yadavindra Singh je leta 1948 podpisal unijo z Indijo in svoje kraljestvo prenesel na indijsko vlado, država Patiala pa je bila leta 1948 združena z indijsko državo Pandžab. Maharadža je tudi drugim kraljevim knežjim državam naročil, naj se združijo z Indijo.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Chaudhary Phul?
O: Čaudhari Phul je bil Sidhu Jat iz vasi Mehraj v okrožju Bathinda v Pandžabu, ki je ustanovil sikhovsko kneževino Patiala, ki je trajala od leta 1714 do 1948.
V: Iz česa so izhajale druge sikhovske države?
O: Druge sikhovske države, kot sta Jind in Nabha, so prav tako izhajale iz Chaudharyja Phula.
V: Kje je bilo glavno mesto Patiale?
O: Glavno mesto Patiala je bilo v regiji Malva v Pandžabu.
V: Kdo je pripadal rodbini Phul?
O: Družina Phul je pripadala jattu iz klana Sidhu, ki je živel v regiji Malva v Pandžabu.
V: Kako je Ahmed šah Abdali nagradil maharadžo Amarja Singha?
O: Ahmed Šah Abdali je maharadži Amar Singhu podelil naziv Raja-i-Rajgan in mu tudi dovolil, da kuje svoje kovance.
V: Kaj se je zgodilo, ko je Sardar Hari Singh Dhillon izvedel, da je Ahmed Šah Abdali v kraljestvu Patiala?
O: Ko je Sardar Hari Singh Dhillon izvedel, da je Ahmed Shah Abdali v kraljestvu Patiala, je z veliko vojsko odšel v kraljestvo Patiala, da bi ga pregnal, vendar ga je na poti nekdo ubil.
V: Kako je Bibi Rattan Kaur postala sorodnica maharadže Sahiba Singha?
O: Bibi Rattan Kaur je postala sorodnica maharadže Sahiba Singha, ko jo je njen oče Sardar Ganda Singh Dhillon leta 1787 v Amritsarju poročil z njim.
Iskati