Pointe du Hoc (Normandija) – bitka ameriških rangerjev pri D-Day 1944
Pointe du Hoc je rtič v Normandiji na severu Francije. Obsega približno 100 m visoke, strme pečine, ki se spuščajo proti morju, pod njimi pa je zelo ozka plaža, ki je ob plimi pogosto poplavljena, ob oseki pa izpostavljena. Zaradi položaja in višine je bil ta droben kos obale strateško pomemben med drugo svetovno vojno.
Leta 1944 je bil Pointe du Hoc del operacije Overlord, največje pomorske invazije v zgodovini, načrtovane za osvoboditev okupirane Francije. Nemške obalne obrambe so na tem mestu postavile močnastrukture in velike topove: v betonskih utrdbah je bilo nameščenih šest 155-milimetrskih topov, sposobnih streljati daleč v notranjost in ogrožati zavezniške ladje ter sile, ki naj bi pristale na plaži Utah in Omaha. Zaradi tega je bil Pointe du Hoc označen kot ena ključnih tarč napada ob D-Day.
V predvečer in zgodaj zjutraj 6. junija 1944 so zavezniška letala, ki so priletela iz Anglije, so izvedla bombardiranje, vendar zračni napadi niso trajno onesposobili težkih artilerijskih topov; del topov so Nemci umaknili iz vidnih položajev ali jih skriliv notranjost kopnega in betonske kasemate.
Za izvedbo tvegane naloge so ameriški rangerji več mesecev pred invazijo intenzivno trenirali skupaj z britanskimi komandosi, predvsem plezanja po strmih pečinah in hitrih napadov iz morja. Vadili so na podobnih skalnatih odsekih ob obali, da bi obvladali spuščanje in vzpenjanje s pomočjo vrvi in lestve.
Za desant so uporabili posebna desantna plovila z ravnim dnom — LCA in LCVP (t. i. Higginsovi čolni) — s katerimi so jih prevažale pomorske enote britanske mornarice. Na nekatera plovila so dodali oklep za večjo zaščito, vendar je dodatna zaščita zmanjšala hitrost in manevrabilnost čolnov. Čolne so spustili v morje nekaj kilometrov stran od klifov in se proti rtu približevali v noči in zgodnjih jutranjih urah, da bi ohranili presenečenje.
Napad 6. junija 1944: ob zori so ameriški 2. ranger bataljon pod vodstvom poveljnika Jamesa E. Rudderja poskušal zavzeti vrh pečin. Rangerji so morali pod močnim nemškim ognjem pristati na peščeni strmini, nato pa s pomočjo vrvi, gibkih lestev in posebne opreme vzpneti po navpičnih stenah do utrdb. Naloga je bila izjemno nevarna — na pečinah so bili minirani prehodi, žični zapori in strelci v zakritih položajih.
Ko so rangerji dosegli vrh, so ugotovili, da so Nemci nekaj težkih topov premaknili z izpostavljenih položajev. Vendar so Američani topove našli skrite nekoliko v notranjosti (v naravi ali zaščitenih skladiščih) in jih uspeli onesposobiti z eksplozivi in usmeritvijo pomorske ter kopenske barvne podpore. Po začetnem uspehu so rangerji odpravljali povratne napade Nemcev in kljubovali pomanjkanju municije, vode ter okrepitev; prva povezava s kopnim (močnejšimi zavezniškimi enotami) je bila vzpostavljena šele po nekaj dneh.
Akcija pri Pointe du Hoc je zahtevala visoko ceno: rangerji so utrpeli težke izgube, a so kljub temu vztrajali in preprečili, da bi nemški topovi ponovno ogrozili pristanke na bližnjih plažah. Njihovo delovanje je pogosto opisano kot primer izredne poguma, usmerjenosti in pripravljenosti tvegati zasebne in skupinske žrtve za dosego strateškega cilja.
Po vojni je Pointe du Hoc postal spominsko območje. Na rtu so vidni ostanki bombardiranj — velike kraterne jame, porušene utrdbe in opazovalne točke — ter spomenik v spomin na padle rangerje in ostale udeležence invazije. Danes območje varuje in ureja ameriška organizacija za vojaške spomine in obiskovalcem ponuja razlago pomena dogodkov ob D-Day, zgodovinske poti ter razgled na plaže, kjer se je odločalo o poteku osvoboditve Evrope.
Napad
Ameriška 2. in 5. divizija rangerjev sta se pritrdili na skale v Pointe du Hoc. Napad je vodil polkovnik James Earl Rudder. Napad se je začel ob 6.30 zjutraj na dan D, ko je bojna ladja USS Texas prenehala streljati na Pointe du Hoc. Ker je bilo vreme slabo, so čolni rangerjev plavali v vodi in so potrebovali dodatne pol ure, da so prišli do plaže. Do takrat so Nemci prišli iz svojih utrdb in bili pripravljeni na vrhu pečine.
Ameriški desantni čolni so dosegli plažo, vojaški rangerji pa so se po plaži podali na skale. Vojaki so se na pečine povzpeli s pomočjo vrvi, pritrjenih na kavlje, ki so jih poganjale rakete. Dva vojaka sta nosila vrvi in kavlje v leseni škatli. Vojaki so uporabljali tudi lestve, ki so bile pritrjene na izkrcalne čolne, in kavlje, ki so jih izstrelili iz čolnov.
Ko so rangerji dosegli vrh pečine, so manjše skupine vojakov napadle Nemce. Ko so prišli do utrdb, kjer so mislili, da Nemci hranijo orožje, so rangerji ugotovili, da orožja ni več tam. Rangerji so se odpravili v notranjost države in poiskali puške ter jih našli. Uporabili so ognjene granate s termitom, s katerimi so stopili pomembne dele topov.
Od 225 vojakov se jih je bilo ob prihodu okrepitev sposobnih boriti le še 90.
Mesto za veliko nemško pištolo
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Pointe du Hoc?
O: Pointe du Hoc je kraj v regiji Normandija v severni Franciji. Ima strme pečine, ki se spuščajo proti morju, in zelo tanko plažo na dnu.
V: Zakaj je bil Pointe du Hoc pomemben med drugo svetovno vojno?
O: Med drugo svetovno vojno je bil Pointe du Hoc del operacije Overlord, ki je bila največja pomorska invazija v zgodovini. Nemci so na Pointe du Hoc postavili zelo velike topove, s katerimi so streljali na zavezniške ladje in vojake, ki so želeli priti na kopno na plaži Utah in Omaha.
V: Kako so zavezniki poskušali razbiti težke topove?
O: Zavezniki so poskušali razbiti težke topove tako, da so letala, ki so priletela iz Anglije, na Pointe du Hoc odvrgla bombe. Vendar jim jih ni uspelo razbiti in Nemci so jih premaknili.
V: Katere vrste čolnov so mornarji britanske mornarice uporabili za napad na Francijo?
O: Mornarji britanske mornarice so za napad na Francijo uporabili desantna plovila z ravnim dnom, izdelana za prevoz vojakov na plaže, imenovana LCA, LCVP ali Higginsovi čolni. Te čolne so spustili v morje nekaj kilometrov stran od klifov, za zaščito pa so jim dodali dodaten oklep.
V: Kako so se ameriški rangerji pripravili na napad na Francijo?
O: Približno pet mesecev pred napadom na Francijo so ameriški rangerji trenirali z britanskimi komandosi, da bi bili pripravljeni na boj, ko bo prišel čas za napad na Francijo. V okviru urjenja so vadili plezanje po britanskih skalah.
V: Kaj je tem posebnim desantnim čolnom oteževalo hitro premikanje in obračanje?
O: Zaradi dodatnega oklepa, ki je bil dodan na bok teh posebnih desantnih čolnov, so se ti čolni težje gibali in obračali, saj se je njihova teža znatno povečala, zaradi česar so bili počasnejši, kot bi bili običajni čolni brez te dodatne oklepne zaščite pred sovražnikovim ognjem v bojnih razmerah.
