Pozitronska emisijska tomografija (PET): delovanje, uporaba in diagnoza tumorjev

Pozitronska emisijska tomografija (PET): kako deluje, uporaba v medicini in natančna diagnoza tumorjev — vodnik o sledilih, slikanju in vlogi pri odkrivanju raka.

Pozitronska emisijska tomografija (pogosto imenovana PET) je napredna medicinska slikovna tehnika, ki zabeleži porazdelitev šibko radioaktivne snovi (sledila) v telesu in tako pokaže presnovno ali celično aktivnost tkiv. Sledilo se običajno vnese v veno, kri ga prenese do ciljnih organov, kjer se začne kopiči v bolj aktivnih predelih. Detektorji v napravi zaznavajo sevanje, ki nastane ob izločanju pozitronov, in na podlagi tega se s pomočjo računalniške rekonstrukcije ustvari tridimenzionalna slika z območji povišane absorpcije sledila.

Kako PET deluje (na kratko)

Radionuklid, vgrajen v sledilo, razpada z izločanjem pozitronov. Ko pozitron naleti na elektron v tkivu, pride do anihilacije, pri kateri nastaneta dva gama kvanta energije 511 keV, ki potujeta v približno nasprotnih smereh. Detektorji v PET-kamri hkrati zaznata ta dva fotona (coincidence detection) in z uporabo teh signalov se rekonstruira pot izvornega razpada. Tako dobimo sliko porazdelitve sledila in s tem funkcionalne informacije o organu.

Sledila (tracerji)

• 18F-FDG (fluordesoksiglukoza) je najpogostejši tracer; je analog sladkorja in se kopiči v celicah z visoko porabo glukoze (na primer v malignih celicah, vnetju, aktivnih možganskih področjih).
• Drugi radionuklidi vključujejo 11C, 13N, 15O in različne 18F‑oznaka za ciljno usmerjene molekule (npr. za receptorje ali aminokisline). Ti imajo različne Razpolovna doba — od nekaj minut do nekaj ur — kar vpliva na proizvodnjo in logistiko.
• Sledila so lahko oblikovana kot različno spremenjeni sladkorji, označene beljakovine, aminokisline ali druge molekule, glede na klinično vprašanje.

Priprava pacienta in potek pregleda

• Običajno je potrebno nekajurni post (pogosto 4–6 ur) pred PET-FDG, da se zmanjša ozadinska poraba glukoze; pri nekaterih drugih tracerjih so navodila drugačna.
• Pomembno je nadzorovanje ravni glukoze v krvi pri sladkornih bolnikih, saj visoka raven zmanjša kvaliteto slike.
• Pred slikanjem je priporočljivo izogniti se intenzivni telesni aktivnosti (24–48 ur), ker poveča mišični uptake tracerja.
• Pregled običajno traja od 20 do 60 minut (brez vključenega CT-ja); v praksi pa je zaradi priprave, injiciranja in čakanja daljši celoten čas v bolnišnici.

Klinične uporabe

• Onkologija: PET je zelo pomemben za odkrivanje, stadiranje in spremljanje odziva na terapijo pri mnogih vrstah raka. Pomaga razlikovati med živim tumorjem in brazgotinjenim tkivom po zdravljenju.
• Nevrologija: ocena metabolizma možganov pri demencah (npr. Alzheimerjeva bolezen), lokalizacija epileptičnih žarišč, raziskave tumorjev in prisotnosti vnetnih procesov v možganih.
• Kardiologija: ocena vitalnosti srčne mišice in perfuzije (npr. določanje delov srčne mišice, ki so še rešilne po ishemični poškodbi).
• Infekcija in vnetje: pri iskanju skritih vnetnih žarišč ali pri sumu na protetične okužbe.

Združevanje s CT ali MR

Za povečanje anatomične natančnosti se PET pogosto izvaja v kombinaciji s CT (PET/CT) ali v nekaterih centrih s PET/MR. CT omogoča hitro pridobitev anatomskih podatkov in korekcijo za oslabitev (attenuation correction), PET/MR pa združi funkcionalne in izjemno natančne mehke‑tkivne slike brez dodatne rentgenske izpostavljenosti iz CT‑ja.

Omejitve, tveganja in logistika

• Izpostavljenost sevanju: PET-pregled pomeni obremenitev z ionizirajočim sevanjem. Dejansko dozo so odvisne od uporabljenega tracerja in dodatnega CT‑pregleda; v praksi se učinkovita doza pogosto giblje v razponu, ki je primerljiv z večjimi CT-pregledi.
• Razpolovne dobe in proizvodnja: Ker imajo mnogi tracerji kratke razpolovne dobe — od nekaj minut do nekaj ur — je njihova proizvodnja zahtevna in poteka v ciklotronih ter posebnih kemičnih laboratorijih. To povečuje stroške in omejuje razpoložljivost; sledila je treba pripraviti in dostaviti pravočasno, zato masovna proizvodnja ni smiselna.
• Dostopnost in cena: Naprave in proizvodnja sledilnikov so drage, zato PET preiskave niso vedno takoj dostopne v vseh bolnišnicah in so stroškovno intenzivne.
• Kontraindikacije in previdnost: Nosečnice se PET‑pregleda (še posebej z radioaktivnimi sledili) navadno izogibajo, razen če korist presega tveganje. Pri dojenju je po nekaterih sledilih potrebna začasna prekinitev dojenja ali izčrpavanje mleka po navodilih centra.

Prednosti

• Omogoča zgodnje odkrivanje funkcionalnih sprememb še preden se pojavijo anatomske spremembe.
• Povečana natančnost v stadiranju tumorjev in pri spremljanju terapevtskega učinka.
• Kombinacija s CT ali MR omogoča natančno lokalizacijo in bolj informativno klinično odločanje.

Pozitronska emisijska tomografija je torej močno orodje v sodobni medicini, še posebej v onkologiji, nevrologiji in kardiologiji. Njena uporaba zahteva sodelovanje specializiranih ekip, dostop do ciklotrona in primerne logistike, kar pojasnjuje tudi višje stroške in omejeno širjenje v primerjavi z običajnimi slikovnimi metodami.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je pozitronska emisijska tomografija (PET)?

V: Kaj je sledilo, ki se uporablja pri slikanju PET?

V: Kakšen je namen slikanja PET?

V: Kako se pri slikanju PET zazna radioaktivnost?

V: Katere vrste sledil se uporabljajo pri slikanju PET?

V: Kakšen je razpolovni čas sledilne snovi, ki se uporablja pri preiskavah PET?

V: Zakaj je proizvodnja sledila težka in draga?

Išči po črki