Prosimijci: lemurji, lorisi in tarsiji — definicija in značilnosti

Prosimijci: lemurji, lorisi in tarsiji — definicija, značilnosti, vedenje in taksonomija. Odkrijte njihovo evolucijo, razširjenost na Madagaskarju ter edinstvene prilagoditve.

Prosimijci so zgodnejša, evolucijsko bolj prvinska skupina primatov, ki vključuje vse živeče in izumrle strepsirrhine (med njimi lemurje, lorise in adapiforme), pa tudi nekdanje povezave z haplorhine skupine, predvsem tarsije, ter njihove izumrle sorodnike, omomiforme.

Značilnosti

Prosimijci imajo vrsto anatomsko-informativnih lastnosti, ki jih ločujejo od opic in ljudi. Med najpogostejšimi so:

• Rinarium (mokra nosna blazinica) pri mnogih strepsirrhinskih vrstah, kar povečuje sijaj voha in zaznavanje vonjav.
• Toothcomb (zobni čopič) — preoblikovane sprednje spodnje sekalci in očnjaki, ki služijo čiščenju dlake in obdelavi hrane pri številnih lemurjih in sorodnikih.
• Grooming claw — posebni kremplji na drugem prstu zadnjih okončin, namenjeni negi dlake.
• Velike oči in nočno življenje — mnogi prosimijci so prilagojeni nočnemu načinu življenja, imajo velike očesne orbite in včasih tapetum lucidum (odbojna plast za izboljšanje vida v temi).
• Gibanje po drevesih — vertikalno prileganje in skakanje (posebej pri lemurjih, galagih in tarsijih), kot tudi plezanje in hojo po vejah.

Pomembno je poudariti, da so tarsije v nekaterih pogledih posebni: nimajo rinariuma in zobnega čopiča, njihove oči so izjemno velike, prehransko so pogosto bolj mesojede kot drugi prosimijci in imajo značilno izdolbljene skakalne kosti (tarsalne kosti).

Taksonomija in evolucija

Izraz „prosimijci“ označuje zgodnejšo, evolucijsko stopnjo primatov in je po naravi parafiletična (ne zajema vseh potomcev skupnega prednika). To pomeni, da prosimijci niso enoten klad (monofiletična skupina) v sodobni filogeniji. Tarsije imajo bližnjega skupnega prednika z opicami in ljudmi kot s strepsirrhini, zato sodobna taksonomija raje uporablja delitev na Strepsirrhini in Haplorhini, namesto skupnega izraza „prosimijci“. Kljub temu se izraz še naprej uporablja v primerjalnih študijah vedenja in ekologije.

V fosilnem zapisu so pomembne skupine, kot so adapiforme (večinoma strepsirrhinski videz) in omomiforme (povezane z linijo, ki je vodila k tarsijem). Ti fosili pomagajo rekonstruirati zgodnjo diverzifikacijo primatov v eocenu in oligocenu.

Razširjenost, ekologija in vedenje

Prosimijce najdemo predvsem v tropskih in subtropskih gozdovih:

• Madagaskar: endemični lemurji so značilni za otok in so pomemben primer izolirane evolucije.
• Afrika in Azija: lorisi, galagi (bushbabies) in druge strepsirrhinske vrste; tarsiji so omejeni na jugovzhodno Azijo.

Ekološko so prosimijci raznoliki: nekateri so izraziti nočni insektivori, drugi jedo sadje, listje ali sokove dreves (gomeaterji). Socialne strukture segajo od enostavnih (posamezniki ali majhne družinske skupine) do kompleksnih družbenih sistemov pri nekaterih vrstah lemurjev. Scent-marking (označevanje z vonjem) je pri številnih strepsirrhinskih vrstah pomembna oblika komunikacije.

Ohranjenost

Veliko vrst prosimijcev je ogroženih. Še posebej ranljivi so lemurji na Madagaskarju zaradi izgube habitatov, krčenja gozdov, krmljenja in črnega lova. Ohranjanje habitatov, raziskave življenjskih zvez in programi za zaščito so ključni za preživetje številnih vrst.

Čeprav je izraz „prosimijci“ v sodobni znanosti manj uporabljen kot v preteklosti, ostaja uporaben za opis anatomskih in vedenjskih lastnosti zgodnjih primatov ter za razumevanje evolucijske zgodovine skupine.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je prosimik?

V: Kakšne so telesne značilnosti prozimejcev v primerjavi s tistimi, ki jih imajo opičarji?

V: Ali so prozimiki klad ali parafiletična skupina?

V: S katerimi primati imajo smrdokavre skupnega novejšega prednika?

V: Ali je "proziman" še vedno uradni izraz v taksonomiji?

V: Ali prozimike najdemo samo na Madagaskarju?

V: Za kakšen namen se še vedno uporablja izraz "prozimik"?

Išči po črki