Puffinus je rod morskih ptic iz reda Procellariiformes. Sestavlja ga približno 20 majhnih do srednje velikih škarjarjev. Imenovana sta še dva druga rodu škarjarjev: Calonectris, ki obsega tri velike škarjarice, in Procellaria s še štirimi velikimi vrstami. Slednje običajno imenujemo "petrele", čeprav naj bi bile bolj sorodne škarjastim kot drugim petrelam. Čeprav njihovo ime spominja na puffin, so pufini zlatovranke in niso v sorodu s škarjarji iz rodu Puffinus; ime rodu Puffinus je pravzaprav novolatinska izposojenka, ki temelji na angleškem "puffin".
Opis
Pticam rodu Puffinus so značilna vitka telesa, dolga krila in relativno kratki račji repi. Večina vrst meri od približno 30 do 45 cm v dolžino (majhne do srednje velikosti). Perje je pogosto temnejše na hrbtu in svetlejše spodaj, pri nekaterih vrstah pa prevladuje enakomerna temna obarvanost. Njihov kljun je močen in rahlo ukrivljen, z dihalnimi cevčicami tipičnimi za Procellariiformes, kar jim pomaga pri zaznavanju vonjav na morju.
Vrste in razvrstitev
V preteklosti je rod Puffinus vključeval več vrst različnih velikosti, vendar so molekularne raziskave privedle do taksonomskih sprememb. Nekatere večje vrste so bile preseljene v rod Ardenna, medtem ko rod Calonectris in Procellaria vsebujejo druge sorodne vrste. Danes rod Puffinus običajno zajema približno 20 manjših do srednje velikih škarjarjev. Vrste se med seboj razlikujejo po velikosti, obarvanju spodnje strani, vzorcih kril in gnezditvenih navadah.
Razširjenost in habitati
Škarjarji rodu Puffinus so razširjeni po vseh svetovnih oceanih, predvsem v zmernih in tropskih območjih. Gnezdijo na obalnih otokih, peščenih ali travnatih površinah, v skalnatih razpokah ali v dolgih gnezditvenih rovih (kjer izkopljejo brloge). Mnoge vrste živijo daleč od kopnega in se zadržujejo na odprtem morju, le za gnezditveno sezono se vračajo na kopno v kolonije.
Vedenje in prehrana
Škarjarji so večinoma nočno aktivni pri vhodu v kolonije, kar jim pomaga izogniti plenilcem. Pri letenju uporabljajo dinamični drsni let (dynamic soaring) in vzorčenje vetrov za varčevanje z energijo. Prehranjujejo se predvsem z ribami, lignji in drugimi morskimi nevretenčarji; plen lovijo na površini vode, včasih pa tudi z rahlim potapljanjem ali krajšimi potopi. Nekatere vrste sledijo ribjim čredam ali ribiškim plovilom, kjer izkoristijo ostanke in izmet.
Razmnoževanje
Puffinus vrste so običajno monogamne in par ostane skupaj več sezon. Gnezdijo v kolonijah, pogosto v brlogih, naravnih jamah ali med skalami. Samica običajno izleže eno samo jajce na sezono; oba starša izmenično inkubirata jajce in kasneje krmita mladiča. Mladiči ostanejo v brlogih, dokler niso dovolj razviti za prvo odletavanje.
Ogroženost in varstvo
Škarjarje ogrožajo:
- uvrščeni predatorski sesalci na gnezditvenih otokih (podgane, mačke, podivjane ovce in svinje),
- zajedavanje habitatov in izguba gnezdišč,
- stranpotop ribiških sistemov (bycatch v komercialnem ribolovu),
- onesnaženje z oljem in plastiko ter učinki podnebnih sprememb, ki spreminjajo razpoložljivost plena.
Opombe o poimenovanju
Ime rodu izhaja iz angleške besede "puffin", vendar to lahko zmede — angleški "puffin" se nanaša na vrste iz družine Alcidae (npr. papige oziroma zlatovranke), ki niso sorodne škarjarjem. Zato je pomembno ločiti med vokabularjem v različnih jezikih in taksonomijo: Puffinus je rod škarjarjev (družina Procellariidae) in ni povezan z alkalnimi ptiči, ki jim v slovenščini pravimo pufini ali zlato- in kukavice.
Če želite, lahko dodam tudi kratke opise posameznih vrst v rodu Puffinus ali posodobljen seznam taksonomskih sprememb (npr. preselitve v rod Ardenna), skupaj z njihovimi stanji ogroženosti.
