Mops: opis pasme, značilnosti, zgodovina in nega

Mops: popoln vodnik — opis pasme, značilnosti, zgodovina in nega. Nasveti o zdravju, temperamentu, negi in vzgoji ter kako izbrati idealnega mopsa za vaš dom.

Mops je vrsta psa z nagubanim obrazom. Ima tudi zavit rep, mladički mopsa pa se imenujejo mopsi. Mops ima kvadratno, mišičasto telo z veliko glavo, velikimi očmi in majhnimi ušesi. Pogosto so jih opisovali kot multum in parvo, kar pomeni "veliko v malem", kar se nanaša na značaj in velikost mopsa. Mopsi izvirajo iz Tajvana, vendar so postali priljubljeni v Angliji, na Irskem in Škotskem.

Značilnosti videza

Mops je majhen, kompaktno grajen pes z značilnim nagubanim obrazom in kratkim smrčkom. Glavne zunanje značilnosti so:

• Višina: običajno med 25 in 30 cm v kohi.
• Teža: približno 6–8 kg (odvisno od standarda in posameznika).
• Dlaka: kratka, gladka in sijoča; barve so najpogosteje fawn (bež) z rjavim ali črnim masko, lahko tudi črna ali rjava odtenka.
• Rep: močno zvit, pogosto v dveh zankah pri čistokrvnih predstavnikih.
• Obraz: izrazite gube na čelu in velikih temnih oči.

Temperament

Mopsi so znani po prijazni, družabni in nagajivi naravi. So zelo navezani na svojo družino, radi so v središču dogajanja in pogosto iščejo pozornost. So primerni za življenje v stanovanju, dobro se razumejo z otroki in drugimi hišnimi ljubljenčki, če so pravilno socializirani. V trenutkih so lahko trmasti, zato je za vzgojo priporočljiva doslednost in pozitivne metode (nagrade, priboljški, pohvale).

Zgodovina

Rojstno okolje mopsa je v Aziji — stari kitajski viri omenjajo pse podobne mopsem že pred več stoletji. V Evropo so mopse pripeljali trgovci in raziskovalci, postali pa so priljubljeni na dvorih in med meščanstvom. V 19. stoletju so jih vzrejali tudi v Angliji in ostalih delih Evrope, kjer so oblikovali današnje standarde pasme.

Nega in vsakodnevna skrb

• Čiščenje gub: Gube na obrazu je treba redno (vsaj nekajkrat tedensko, pri nekaterih dnevno) nežno čistiti in sušiti, da preprečite vnetje in vonjave.
• Dlaka: Kratka dlaka se enostavno neguje — krtačenje enkratdo dvakrat tedensko odstrani odmrlo dlako in ohranja sijaj.
• Oči in ušesa: Preverjajte oči in ušesa zaradi rdečine, odpadkov ali vonjav; pri težavah obiščite veterinarja.
• Zobna higiena: Redno čiščenje zob ali sterilni priboljški pomagajo preprečiti zobne obloge in vnetje dlesni.
• Prileganje stranišču in gibanje: Mops ne potrebuje veliko intenzivnega gibanja, vendar so kratki dnevni sprehodi in igra nujni za kontrolo teže in duševno stimulacijo.

Zdravje in posebnosti

Mopsi so brahicefalna pasma (kratka njuška), kar pomeni, da so dovzetni za težave z dihanjem. Pomembne poudarke:

• Bralno dihanje: lahko imajo dihalne težave (Brachycephalic Obstructive Airway Syndrome) — izogibajte se prekomernemu naporu, vročini in vlagi.
• Očesne poškodbe: izbuljene oči so bolj izpostavljene poškodbam in suhosti.
• Kožne težave: v gubah se lahko pojavijo draženje ali okužbe, zato je higiena ključna.
• Debelost: mopsi se hitro zredijo; kontrolirajte vnos hrane in količino priboljškov.
• Pogoste zdravstvene preiskave: redni veterinarski pregledi, cepljenja, odparazititve in po potrebi specialistični pregledi (oči, dihalni sistem, kolčni sklepi).

Prehrana

Uravnotežena prehrana z visokokakovostno pasjo hrano, prilagojeno starosti (mladiček, odrasel, senior) in aktivnosti psa, je ključna. Hranite po priporočilih proizvajalca in veterinarja, pazite na kaloričnost in sestavine, ter ločite obroke, da se prepreči prenajedanje. Voda naj bo vedno na voljo.

Vzgoja in socializacija

Za mopsa so najboljše nežne, dosledne metode vzgoje. Hitrejše učenje dosežete z nagrajevanjem in kratkimi treningi. Pomembna je zgodnja socializacija z ljudmi, otroki in drugimi živalmi, da se prepreči plašnost ali pretirana navezanost. Ker so mopsi dovzetni za ločitveno tesnobo, jih postopoma navajajte na samostojnost.

Izbira in odgovorna vzreja

Če razmišljate o nakupu mopsa, poiščite odgovornega rejca, ki izvaja zdravstvene preglede in vzrejo brez pretiranega poudarka na ekstremnih fizičnih lastnostih (zelo izbočene oči, pretirano sploščena njuška). Alternativa je posvojitev iz zavetišča ali reševalne organizacije. Preverite rodovnike, zdravniške liste in pogoje vzgoje mladičkov.

Primeren dom

Mops je primeren za življenje v stanovanju in za različne vrste gospodinjstev — primeren tako za posameznike kot za družine. Zaradi svoje občutljivosti na vročino in težav z dihanjem ni najbolj primeren za ljudi, ki želijo izredno aktivnega tekaškega sopotnika. Za starejše ali manj aktivne lastnike pa je mops lahko idealna družba.

Pogosta vprašanja

• Kaj so mopsi kot mladički? — Radovedni, igrivi in potrebujejo zgodnjo socializacijo ter dosledno nego gub in zdravja.
• Koliko časa živijo? — Povprečna življenjska doba je okoli 12–15 let, odvisno od genetike in skrbi.
• Kakšna skrb v vročini? — Izogibajte se intenzivnim aktivnostim in zagotovite senco ter svežo vodo; pri znakov oteženega dihanja takoj poiščite veterinarja.

Čeprav so mopsi majhni po velikosti, zahtevajo precej pozornosti glede zdravja in nege. Z ljubeznijo, dosledno vzgojo in pravilno nego postanejo prijazni, zabavni ter zvesti sopotniki za mnoge družine.

Opis

Mopsi so pogosto najbolj priljubljeni zaradi kodrastih repov, kompaktnega telesa, globokih prsi in močnih mišic. Mopsi imajo dve različni vrsti ušes: "rožnata" in "gumbna". "Rožna" ušesa so manjša od "gumbnih" in so zložena navzgor namesto ob strani glave. Večina ljudi ima raje mopse z ušesi v stilu "gumb". Mopsi imajo močne, ravne noge in nazaj položena ramena. Njihove noge niso tako velike kot zajčje noge, vendar tudi niso tako okrogle kot pri mačkah. Njihovi prsti so popolnoma razdeljeni, njihovi nohti pa so črni. Spodnji zobje običajno rastejo dlje kot zgornji, zato se stikajo s podgrizom.

Dlaka in barva

Dlaka mopsov je lahko različnih barv, med drugim plave, marelične, srebrne ali črne. Zelo redek mops je bele barve. Barva kožuha je lahko bela zaradi albinizma. Obstaja tudi smutno plavi mops, ki ima zelo temno glavo in temne sprednje noge. Rep se običajno zavihti ob kolkih.

Različni tipi dlake se različno lušijo, vendar se lušijo vse leto. Mopsi, ki imajo plavo barvo, se največ lušijo. Njihova dlaka se ne sme preveč izločati.

Narava

Mops je zelo močne volje, vendar se ne obnaša agresivno, razen če je močno izzvan. Mopsi so primerni za družine z otroki. Lahko so tihi in prijazni, lahko pa tudi zabavni, odvisno od lastnikovega razpoloženja. Dobro znajo tudi varovati hišo.

Črni mopsi

Zgodovina

Izvor

Mopsi so prišli s Tajvana, saj jih je večina visokih tajvanskih prebivalcev okoli leta 400 pred našim štetjem imela za hišne ljubljenčke.

Na vzhodu Kitajske so bili znani kot "Lo-Chiang-Sze" ali "Foo". Konfucij je v začetku leta 551 pred našim štetjem mopsa opisal kot "psa s kratko ustnico". Nato so mopsi postali priljubljeni v Tibetu, zlasti med menihi. Nato so mopsi postali znani na Japonskem in nato v Evropi. Izvor mopsa ni znan, saj je prvi kitajski cesar v času svoje vladavine uničil vse, kar je bilo povezano z mopsi.

Kitajski psi Fu, imenovani tudi levi ali Fo, so veljali za pogumne pse, ki so znali varovati, zato so bili njihovi kipi postavljeni pred templji.

16. in 17. stoletje

Nizozemska vzhodnoindijska družba je mopsa prva uvozila konec 16. in v 17. stoletju. Kasneje, leta 1572, je mops po imenu Pompey rešil oranžnega princa, saj ga je opozoril na prihod Špancev. Tudi Viljem III. in Marija II. sta vzela s seboj mopsa, ko sta se leta 1688 odpravljala z Nizozemske v Anglijo na prestol.

Mops je postal znan tudi v drugih evropskih državah. Španski slikar Goya je v Španiji in Italiji naslikal mopse, ki so sedeli ob kočijah bogatašev. Uporabljali so jih kot pse čuvaje in za iskanje živali ali ljudi.

18. in 19. stoletje

Nato so mopsi postali priljubljeni tudi v Franciji. Mops z imenom Fortune je bil med zaporom Joséphine de Beauharnais in njeno družino glasnik. Tudi v Italiji so mopsi postali znani. Neka gospa Piozzi je v svoj dnevnik zapisala, da je "v vsaki kočiji, ki jo tu srečam, mops".

V 19. stoletju je bila kraljica Viktorija v Angliji zelo iskrena ljubiteljica mopsov. Imela je veliko hišnih ljubljenčkov, kot so Olga, Pedro, Minka, Fatima in Venus.

V 19. stoletju je mops končno prišel v Združene države Amerike in kmalu postal priljubljen tudi tam. Številni mopsi so zmagovali na pasjih razstavah, kmalu pa je bil leta 1931 ustanovljen klub psov mopsov.

Mops iz leta 1915


Portret kneginje Jekaterine Dmitrijevne Golitsine, Louis-Michel van Loo (1759)

Zdravstvene težave

Ker mopsi nimajo dolgega nosu, lahko zbolijo za očesnimi boleznimi. Prav tako ne morejo dobro dihati, saj so prehodi za kisik zelo majhni, z jezikom pa ne morejo dobro uravnavati temperature. Normalna telesna temperatura mopsa je med 38 °C in 39 °C. Če se temperatura dvigne na 105 °F (41 °C), se morajo takoj ohladiti, ker se ne morejo dovolj ohladiti. Če temperatura doseže 42 °C (108 °F), lahko odpovedo njihovi organi.

Mopsi, ki živijo sami, imajo lahko težave s prekomerno telesno težo, čeprav lahko pri tem pomagajo z gibanjem in uživanjem zdrave hrane.

Resna vprašanja

Mopse lahko poškoduje tudi nekrotizirajoči meningoencefalitis (NME). NME je vnetje možganov in možganskih ovojnic. Znano je tudi kot encefalitis mopsov (PDE). Za NME ni znanega zdravila ali razlage, čeprav večina ljudi meni, da gre za bolezen, ki jo psi lahko podedujejo od matere ali očeta. Vsi psi običajno po tej bolezni, ki se običajno pojavi med 6. mesecem in 7. letom starosti, umrejo v nekaj mesecih.

Mopsi lahko zbolijo tudi za resno boleznijo hrbtenice.

Pogosti pogoji

Ker imajo mopsi na obrazu gube, morajo lastniki očistiti pregibni del kože. Displazija kolkov je še ena velika težava mopsov. Približno 63,8 % mopsov je imelo displazijo kolkov.

Ko so mopsi vznemirjeni, začnejo "kihati narobe", pri čemer dihajo s kratkimi, hitrimi vdihi. "Obratno kihanje" običajno ni škodljivo za mopsa. Pomagamo mu lahko tako, da mu masiramo grlo ali mu pokrijemo nos, da namesto z usti začne dihati z nosom.

Clara von Wille: Hunde vor der Hütte (1880)


Mopsi so še posebej nagnjeni k prekomerni telesni teži.

Išči po črki