Pocahontas: življenje, legenda in vloga v zgodovini Virginije

Rojstvo in zgodnje otroštvo

Leto Pocahontasinega rojstva ni znano, vendar Camilla Townsend, avtorica knjige Pocahontas and the Powhatan Dilemma, domneva, da se je rodila okoli 1597. Njen oče je bil Powhatan, poglavar zavezništva plemen v Virginiji. Njena mati je bila družinsko nepomembna ženska. Pocahontas je bilo ime Amonute. Pri desetih letih je otrok dobil vzdevek Pocahontas, kar pomeni "igriva". Ime so poznali le njeni starši. Morda je bilo Makoata.

Njeno deklištvo je bilo podobno deklištvu drugih v zavezništvu. Skrbela je za sorojence, kuhala, strojila kože, iskala gozdne sadeže in drugo užitno hrano ter skrbela za koruzo, fižol in buče na vrtovih svojega ljudstva. Ob večerih je poslušala pesmi in zgodbe o bogovih in preteklosti svojega ljudstva. Med sedenjem ob ognjišču z dekleti je pletla vrvi iz vlaken.

John Smith

Pocahontas je bila stara približno deset let, ko je aprila 1607 v Virginijo prispel kolonist kapitan John Smith. S svojimi možmi je zgradil naselbino, imenovano Jamestown. Decembra 1607 je Smitha ujela indijanska skupina. Odpeljali so ga v Powhatanovo vas. Privoščil si je pojedino in pogovor s Powhatanom. S Pocahontas se ni srečal.

Pocahontas se je spoprijateljila s Smithom in kolonisti. Pogosto je hodila v naselbino. Ko so kolonisti stradali, jim je Pocahontas priskrbela hrano. Ko je naselbina rasla, so Indijanci začutili, da je njihova zemlja ogrožena. Prišlo je do sporov. Konec leta 1609 se je Smith vrnil v Anglijo. Naseljenci so Indijancem povedali, da je Smith mrtev. Pocahontas je prenehala obiskovati Jamestown. Kasneje je izvedela, da je Smith živ v Angliji.

Zgodba o Pocahontas, ki je Smithu rešila življenje in mu položila glavo na glavo, ko ga je oče nameraval ubiti, je izmišljotina, ki jo je Smith ustvaril leta 1616. Zapisal je: "... v trenutku moje usmrtitve je [Pocahontas] tvegala, da si bo razbila možgane, da bi rešila moje; in ne samo to, tako je prepričala svojega očeta, da so me odpeljali v Jamestown." Romanca med Pocahontas in Smithom je prav tako izmišljotina, ki so jo ustvarili ustvarjalci mitov v zgodnjem stoletju.

Zajem

Ko se je Jamestown širil in so ob reki James nastajala naselja, je prišlo do sporov med Indijanci in Angleži. Aprila 1613 je kapitan Samuel Argall izvedel, da je Pocahontas obiskala vas na reki Potomac. Privabil jo je na svojo ladjo in jo ujel. Argall je zahteval izpustitev Powhatanovih ujetnikov ter vrnitev orožja in orodja.

Powhatan ni ukrepal. Pocahontas je bila v ujetništvu približno eno leto. V tem času je izboljšala svoje znanje angleščine. Sprejela je krščanstvo in način življenja. Ko je njen oče izpustil ujetnike in vrnil nekaj orodja, mu je Pocahontas očitala, da bolj ceni sekire in strelno orožje kot svojo hčerko. Svojemu ljudstvu je povedala, da bi raje ostala z Angleži.

Poroka z Johnom Rolfom

Helen Rountree piše, da je Pocahontas začela menstruirati nekje leta 1610. Nato se je poročila z bojevnikom in meščanom po imenu Kocoum. Ni znano, kje sta živela in ali sta imela otroke. Ta zakon se je končal po navadi, ko so jo leta 1613 ujeli Angleži.

Pocahontas je med ujetništvom v Henriku spoznala 28-letnega kolonista Johna Rolfa. Rolfe je bil vdovec in uspešen plantažnik tobaka. Bil je nežen in pobožen človek. Guvernerju je napisal pismo, v katerem je prosil za dovoljenje, da se poroči s Pocahontas. Izrazil je svojo ljubezen do nje in prepričanje, da bo rešil njeno dušo. Guvernerju je zagotovil, da ga "ne vodi želja po naklonjenosti (privlačnosti), ampak za dobro te plantaže, za čast naše države, za Božjo slavo, za mojo odrešitev".

V začetku aprila 1614 se je Pocahontas razglasila za kristjanko. Bila je krščena. Ime ji je bilo Rebeka. Pocahontas in Rolfe sta se poročila 5. aprila 1614 v cerkvi v Jamestownu ali v Henricusu. Živela sta na Rolfeovi plantaži na otoku Hog Island. Ta plantaža je bila na drugi strani reke James od Jamestowna. Imela sta enega otroka, Thomasa Rolfa. Datum in kraj njegovega rojstva nista znana. Lahko bi se rodil v Ameriki ali Angliji. Poroka je za več let ustvarila mir med kolonisti in Powhatanovo konfederacijo plemen.

Izlet v Anglijo

Angleži so želeli spodbuditi naložbe v koloniji. Pocahontas je bila leta 1616 skupaj z nekaj Indijanci odpeljana v Anglijo. Služila je kot simbol ukročenega "divjaka" iz Novega sveta in uspeha naselbine. John Smith se s Pocahontas v Londonu ni srečal, vendar je kraljico Ano pozval, naj jo obravnava s spoštovanjem, ki pripada obiskovalcu. Predlagal je, da bi jo lahko, če bi jo obravnavali, zavrnila krščanstvo. Poleg tega bi lahko Anglija izgubila priložnost, da z njenimi sredstvi pridobi kraljestvo. Pocahontas je bila nato deležna prireditev, plesov in zabav ter družbe dobrih dam.

Londonski škof jo je pogostil z večjim pompom, kot ga je nudil drugim damam. Čeprav Pocahontas ni bila princesa, je bila javnosti predstavljena kot princesa. Mnogi Angleži so v tem času Powhatana priznavali za vladarja imperija, zato so njegovi hčeri podelili status, ki so ga šteli za status. Duhovnik Samuel Purchas se je spominjal srečanja s Pocahontas v Londonu. Zapisal je, da je s svojim vedenjem naredila vtis na vse, ki jih je srečala.

Smrt

Marca 1617 so se Rolfovi vkrcali na ladjo, namenjeno v Virginijo. Pocahontas je zbolela. Ko se je ladja približala Gravesendu, je bilo jasno, da umira. Odpeljali so jo v gostilno na obali, kjer je 21. marca 1617 umrla. Njen pogreb je bil istega dne v cerkvi svetega Jurija v Gravesendu. Rolfe je nato odplul v Virginijo. Njegov dveletni sin Thomas je bil bolan. Rolfe je menil, da deček ne bo preživel potovanja. Dečka je prepustil v varstvo siru Lewisu Stukelyju, uradniku v Plymouthu v Angliji. Thomasa je prevzel Rolfejev brat Henry. Deček ni nikoli več videl svojega očeta. Pocahontas so pokopali pod prezbiterijem cerkve svetega Jurija. Leta 1727 je cerkev pogorela. Pocahontine kosti so bile ponovno pokopane v grob na cerkvenem dvorišču. V dvajsetih letih 20. stoletja so bili poskusi identifikacije Pocahontasinih kosti neuspešni.