Pocahontas: življenje, legenda in vloga v zgodovini Virginije
Pocahontas: življenje, legenda in vloga v zgodovini Virginije — od otroštva in odnosa s kolonisti, rešitve Johna Smitha do poroke, potovanja v London in tragične smrti.
Pocahontas (rojena okoli leta 1595 – pokopana 21. marca 1617) je bila ameriška Indijanka, hči vodilnega poglavarja konfederacije plemen, ki jo sodobna zgodovina imenuje Powhatan (Wahunsonacock). Pravo ime ji je bilo verjetno Matoaka (ali Amonute), vzdevek Pocahontas pa je pomenil nekaj v smislu "igrača" ali "neustaljena". Živela je v času nastajanja prve angleške stalne naselitve v Severni Ameriki in je veljala za pomembno vez med staroselci na območju današnje Virginije ter angleškimi kolonisti. Kolonisti so leta 1607 na reki James zgradili utrdbo in naselbino Jamestown, kjer je nastal stik med obema skupnostma. V popularni legendi je znana tudi zgodba, da je Johnu Smithu rešila življenje, ko ga naj bi njen oče nameraval ubiti; sodobni zgodovinarji pa to pripoved pogosto izpodbijajo kot poznejšo dramatizacijo.
Zgodnje življenje in vloga kot posrednica
Pocahontas je od mladih let bila v stiku z angleškimi naseljenci in je delovala kot posrednica, tolmač in vez med obema kulturama. Njena prisotnost je včasih pripomogla k trgovini, izmenjavi živil in k kratkoročnim premirjem, vendar so odnosi med kolonisti in Powhatanovo konfederacijo ostajali napeti. Njeno dejansko politično vplivanje je bilo omejeno z njeno položajem v družini in običaji tistega časa, a v očeh Britancev in pozneje ameriške zgodovine je postala simbol stika dveh svetov.
Ujetništvo, krst in poroka
Med spopadi v začetku druge decenije 17. stoletja so jo angleški vojaki leta 1613 ujeli (akcijo je vodil kapitan Samuel Argall) in uporabili kot talca; za njeno izpustitev je Powhatanova stran zahtevala odkupnino. V ujetništvu jo je tuje okolje prisililo v prilagajanje — bila je krstili in ji dali krščansko ime Rebeka. V času ujetništva se je naučila angleškega jezika, kar je olajšalo njen stik z Angleži in kasnejše življenje v angleškem okolju.
Leta 1614 se je poročila s plantažnikom tobaka Johnom Rolfom. Poroka je pomagala začasno vzpostaviti krhko premirje med Angleži in Powhatanovo konfederacijo (v zgodovinskih virih imenovano Rolfe–Powhatan Treaty). Par je imel sina Thomasa (pogosto imenovanega Thomas Rolfe), ki se je kasneje vrnil v Virginijo in imel potomce, s katerimi se nadaljuje njena rodovina.
Pot v London in smrt
Leta 1616 sta Pocahontas in družina odšla v London, kjer so jo angleški možje predstavili kot živo pričevanje uspeha misijonarskega dela in kot primer "civilizacije" staroselskih ljudi. Na otoku je postala znana osebnost: nastopala je v družbi visokih krojev, razstavljali so jo plemstvu in širšemu občinstvu, z njo so se ukvarjali tiskani opisi in portreti.
Med pripravami na vrnitev v Ameriko je med potjo domov v Gravesendu nenadoma zbolela in umrla; bila je pokopana 21. marca 1617 v Angliji. Točna bolezen ni zanesljivo znana — sodobne hipoteze omenjajo bolezni, kot sta gripa ali kuga (očitno nalezljiva bolezen), ali posledice potovanja — in natančna lokacija njene grobnice ni povsem potrjena.
Legenda, zgodovina in interpretacije
Legenda o rešitvi Johnu Smithu je postala osrednji motiv v pripovedi o Pocahontas, vendar se zgodovinski viri, zlasti Smithova lastna zapisa in poznejši pripisi, med seboj razlikujejo. Nekateri zgodovinarji menijo, da je šlo za ritual sprejema ali dramatizirano srečanje, drugi poudarjajo, da je zgodba del angleške mitologije, ki je iskal simbolično razlago dobrih odnosov med kolonisti in nekaterimi plemeni. Dejstvo ostaja, da je bila njena vloga zapletena in pogosto napačno predstavljena v kasnejših literarnih in filmskih upodobitvah.
Zapuščina
Pocahontas je postala trajen simbol zgodovine Virginije in zgodnjega stika med staroselci in Evropejci. Njena zgodba je bila predmet številnih upodobitev v literaturi, gledališču, kiparstvu in filmu (v popularni kulturi jo je leta 1995 množicam približal animirani film, ki je močno poenostavil in romantiziral dogodke). Hkrati njeno življenje danes vzbuja kritike: mnoge upodobitve prikazujejo asimilacijo kot prijazno in enostavno, ne pa kot del širšega kolonialnega procesa, ki je imel daljnosežne posledice za domorodno prebivalstvo.
Potomci Thomasa Rolfa so ostali pomemben del zgodovine Virginije, nekateri deli njene zgodbe pa so tudi predmet raziskav, spominskih obeležij in razprav o tem, kako se spominjamo stikov med kulturami. Pocahontas tako ostaja skupaj z zgodbo o Jamestownu simbol začetkov stalnih angleških naselbin v Severni Ameriki in sporen znak zgodovine kolonializma.
Pocahontas (angleška gravura, 1616)
Življenje
Rojstvo in zgodnje otroštvo
Leto Pocahontasinega rojstva ni znano, vendar Camilla Townsend, avtorica knjige Pocahontas and the Powhatan Dilemma, domneva, da se je rodila okoli 1597. Njen oče je bil Powhatan, poglavar zavezništva plemen v Virginiji. Njena mati je bila družinsko nepomembna ženska. Pocahontas je bilo ime Amonute. Pri desetih letih je otrok dobil vzdevek Pocahontas, kar pomeni "igriva". Ime so poznali le njeni starši. Morda je bilo Makoata.
Njeno deklištvo je bilo podobno deklištvu drugih v zavezništvu. Skrbela je za sorojence, kuhala, strojila kože, iskala gozdne sadeže in drugo užitno hrano ter skrbela za koruzo, fižol in buče na vrtovih svojega ljudstva. Ob večerih je poslušala pesmi in zgodbe o bogovih in preteklosti svojega ljudstva. Med sedenjem ob ognjišču z dekleti je pletla vrvi iz vlaken.
John Smith
Pocahontas je bila stara približno deset let, ko je aprila 1607 v Virginijo prispel kolonist kapitan John Smith. S svojimi možmi je zgradil naselbino, imenovano Jamestown. Decembra 1607 je Smitha ujela indijanska skupina. Odpeljali so ga v Powhatanovo vas. Privoščil si je pojedino in pogovor s Powhatanom. S Pocahontas se ni srečal.
Pocahontas se je spoprijateljila s Smithom in kolonisti. Pogosto je hodila v naselbino. Ko so kolonisti stradali, jim je Pocahontas priskrbela hrano. Ko je naselbina rasla, so Indijanci začutili, da je njihova zemlja ogrožena. Prišlo je do sporov. Konec leta 1609 se je Smith vrnil v Anglijo. Naseljenci so Indijancem povedali, da je Smith mrtev. Pocahontas je prenehala obiskovati Jamestown. Kasneje je izvedela, da je Smith živ v Angliji.
Zgodba o Pocahontas, ki je Smithu rešila življenje in mu položila glavo na glavo, ko ga je oče nameraval ubiti, je izmišljotina, ki jo je Smith ustvaril leta 1616. Zapisal je: "... v trenutku moje usmrtitve je [Pocahontas] tvegala, da si bo razbila možgane, da bi rešila moje; in ne samo to, tako je prepričala svojega očeta, da so me odpeljali v Jamestown." Romanca med Pocahontas in Smithom je prav tako izmišljotina, ki so jo ustvarili ustvarjalci mitov v zgodnjem stoletju.
Zajem
Ko se je Jamestown širil in so ob reki James nastajala naselja, je prišlo do sporov med Indijanci in Angleži. Aprila 1613 je kapitan Samuel Argall izvedel, da je Pocahontas obiskala vas na reki Potomac. Privabil jo je na svojo ladjo in jo ujel. Argall je zahteval izpustitev Powhatanovih ujetnikov ter vrnitev orožja in orodja.
Powhatan ni ukrepal. Pocahontas je bila v ujetništvu približno eno leto. V tem času je izboljšala svoje znanje angleščine. Sprejela je krščanstvo in način življenja. Ko je njen oče izpustil ujetnike in vrnil nekaj orodja, mu je Pocahontas očitala, da bolj ceni sekire in strelno orožje kot svojo hčerko. Svojemu ljudstvu je povedala, da bi raje ostala z Angleži.
Poroka z Johnom Rolfom
Helen Rountree piše, da je Pocahontas začela menstruirati nekje leta 1610. Nato se je poročila z bojevnikom in meščanom po imenu Kocoum. Ni znano, kje sta živela in ali sta imela otroke. Ta zakon se je končal po navadi, ko so jo leta 1613 ujeli Angleži.
Pocahontas je med ujetništvom v Henriku spoznala 28-letnega kolonista Johna Rolfa. Rolfe je bil vdovec in uspešen plantažnik tobaka. Bil je nežen in pobožen človek. Guvernerju je napisal pismo, v katerem je prosil za dovoljenje, da se poroči s Pocahontas. Izrazil je svojo ljubezen do nje in prepričanje, da bo rešil njeno dušo. Guvernerju je zagotovil, da ga "ne vodi želja po naklonjenosti (privlačnosti), ampak za dobro te plantaže, za čast naše države, za Božjo slavo, za mojo odrešitev".
V začetku aprila 1614 se je Pocahontas razglasila za kristjanko. Bila je krščena. Ime ji je bilo Rebeka. Pocahontas in Rolfe sta se poročila 5. aprila 1614 v cerkvi v Jamestownu ali v Henricusu. Živela sta na Rolfeovi plantaži na otoku Hog Island. Ta plantaža je bila na drugi strani reke James od Jamestowna. Imela sta enega otroka, Thomasa Rolfa. Datum in kraj njegovega rojstva nista znana. Lahko bi se rodil v Ameriki ali Angliji. Poroka je za več let ustvarila mir med kolonisti in Powhatanovo konfederacijo plemen.
Izlet v Anglijo
Angleži so želeli spodbuditi naložbe v koloniji. Pocahontas je bila leta 1616 skupaj z nekaj Indijanci odpeljana v Anglijo. Služila je kot simbol ukročenega "divjaka" iz Novega sveta in uspeha naselbine. John Smith se s Pocahontas v Londonu ni srečal, vendar je kraljico Ano pozval, naj jo obravnava s spoštovanjem, ki pripada obiskovalcu. Predlagal je, da bi jo lahko, če bi jo obravnavali, zavrnila krščanstvo. Poleg tega bi lahko Anglija izgubila priložnost, da z njenimi sredstvi pridobi kraljestvo. Pocahontas je bila nato deležna prireditev, plesov in zabav ter družbe dobrih dam.
Londonski škof jo je pogostil z večjim pompom, kot ga je nudil drugim damam. Čeprav Pocahontas ni bila princesa, je bila javnosti predstavljena kot princesa. Mnogi Angleži so v tem času Powhatana priznavali za vladarja imperija, zato so njegovi hčeri podelili status, ki so ga šteli za status. Duhovnik Samuel Purchas se je spominjal srečanja s Pocahontas v Londonu. Zapisal je, da je s svojim vedenjem naredila vtis na vse, ki jih je srečala.
Smrt
Marca 1617 so se Rolfovi vkrcali na ladjo, namenjeno v Virginijo. Pocahontas je zbolela. Ko se je ladja približala Gravesendu, je bilo jasno, da umira. Odpeljali so jo v gostilno na obali, kjer je 21. marca 1617 umrla. Njen pogreb je bil istega dne v cerkvi svetega Jurija v Gravesendu. Rolfe je nato odplul v Virginijo. Njegov dveletni sin Thomas je bil bolan. Rolfe je menil, da deček ne bo preživel potovanja. Dečka je prepustil v varstvo siru Lewisu Stukelyju, uradniku v Plymouthu v Angliji. Thomasa je prevzel Rolfejev brat Henry. Deček ni nikoli več videl svojega očeta. Pocahontas so pokopali pod prezbiterijem cerkve svetega Jurija. Leta 1727 je cerkev pogorela. Pocahontine kosti so bile ponovno pokopane v grob na cerkvenem dvorišču. V dvajsetih letih 20. stoletja so bili poskusi identifikacije Pocahontasinih kosti neuspešni.
John Smith
Ugrabitev Pocahontas ( 1619, Johann Theodor de Bry)
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bila Pocahontas?
O: Pocahontas je bila ameriška domorodka, ki je vzdrževala odnose med Indijanci v Virginiji in kolonisti, ki so leta 1607 na reki James zgradili utrdbo in naselbino Jamestown.
V: Katera legenda je povezana s Pocahontas in Johnom Smithom?
O: Legenda pravi, da je rešila življenje Johnu Smithu, ko ga je njen oče Powhatan nameraval ubiti.
V: Kaj se je Pocahontas zgodilo med vojno z Indijanci?
O: Med vojno z Indijanci so jo ujeli in zahtevali odkupnino.
V: Kako je bilo Pocahontasino angleško ime?
O: Krstili so jo Rebecca in med ujetništvom je izboljšala svoje znanje angleškega jezika.
V: S kom se je Pocahontas poročila in kateri dogodek se je zgodil leta 1616?
O: Leta 1614 se je poročila s plantažnikom tobaka Johnom Rolfeom, leta 1616 pa je družina odšla v London.
V: Kako je Pocahontas postala slavna v Londonu?
O: Pocahontas je postala slavna, ko je z možem in sinom prispela v London.
V: Kdaj in kje je Pocahontas umrla?
O: Pocahontas je umrla v Gravesendu in bila pokopana 21. marca 1617 v Angliji.
Iskati