Rinovirus – glavni povzročitelj prehlada: simptomi, vzroki, zaščita
Rinovirus: glavni povzročitelj prehlada. Prepoznajte simptome, vzroke in zaščitne ukrepe za otroke in odrasle ter nasvete za preprečevanje širjenja.
Rinovirus je najpogostejši virus pri ljudeh in glavni povzročitelj prehlada. Imenovan je po tem, ker primarno okuži nos. Okužba prizadene zgornja dihala — nos in grlo — in povzroča značilne, običajno blage simptome. Otroci, še posebej majhni, lahko zbolijo za šest do dvanajstimi prehladi na leto.
Kaj je rinovirus in zakaj se zadržuje v nosu
Rinovirusi so zelo majhni virusni delci; njihova povprečna velikost je okoli 30 nm. Najprimernejša temperatura za njihovo preživetje in razmnoževanje je med 33 in 35 ℃, kar pojasni, zakaj se uspešno naselijo v nosni votlini, ki je hladnejša kot notranjost telesa in izpostavljena zunanjemu zraku. Glede na površinske beljakovine je bilo opisano približno 99 klasičnih vrst (serotipov) rinovirusov; z napredkom molekularne diagnostike so identificirali še več genotipov, razvrščenih v vrste A, B in C. Veliko število serotipov pojasnjuje, zakaj imuniteta po preboleni okužbi pogosto ni trajna in je specifična za določen tip, zato se lahko večkrat okužimo.
Simptomi
- Sprva: srbeče ali razdraženo grlo, kihanje.
- V kratkem času: iztekajoča ali zamašena nosna sluznica (nahod), izcedek iz nosu, zamašenost nosu.
- Kašelj, blaga utrujenost, glavobol, rahla povišana telesna temperatura (pogosteje pri otrocih).
- Običajno trajanje simptomov je 7–10 dni, pri nekaterih ljudeh pa lahko izcedek in kašelj vztrajata dlje.
Kako se prenaša
Rinovirus se širi predvsem:
- kapljično (kapljice ob kašljanju in kihanju),
- prek neposrednega stika (ročanje) in nato prenašanja virusa z rok na nos ali usta,
- prek kontaminiranih površin (fomiti) — virus lahko na površinah preživi od nekaj ur do nekaj dni, odvisno od vrste površine in vlažnosti.
Inkubačni čas je kratek, običajno 1–3 dni, pri čemer je oseba nalezljiva že tik pred pojavom simptomov in nekaj dni po tem.
Diagnoza in zdravljenje
Diagnoza je praviloma klinična, podana na podlagi simptomov in kliničnega pregleda. V posebnih primerih (hospitalizirani bolniki, epidemiološke študije, težje okužbe pri ogroženih bolnikih) se lahko uporabi PCR test na brisu nosno-žrelne sluzi za potrditev rinovirusa.
Terapija je večinoma simptomatska:
- počitek in zadostna hidracija,
- nosne izpirke s fiziološko raztopino za lajšanje zamašenosti,
- analgetiki in antipiretiki (npr. paracetamol, ibuprofen) proti bolečinam in vročini,
- dekongestivi za kratkotrajno lajšanje zamašenega nosu (upoštevajte navodila in omejitve pri otrocih),
- včasih so koristni tudi izparilci ali vlažen zrak v prostoru.
Antibiotiki niso učinkoviti proti virusom in se ne priporočajo, razen če se razvijejo bakterijske zaplete. Specifični antivirotiki za rinovirus v klinični praksi niso na voljo.
Preprečevanje
- Redno temeljito umivanje rok z milom in vodo ali uporaba razkužil na osnovi alkohola.
- Izogibanje dotikanju obraza (nosu, ust, oči) z nečistimi rokami.
- Uporaba papirnatih robčkov pri kihanju in takojšnje odlaganje ter umivanje rok.
- Čiščenje in razkuževanje pogosto dotikanih površin (kljuke, mize, igrače).
- Ohranjanje prezračevanja prostorov in zmanjšanje tesnih stikov z okuženimi osebami.
- V obdobjih večje razširjenosti oziroma v zdravstvenih ustanovah se uporablja dodatne preventivne ukrepe (maske, izolacija bolnih bolnikov).
Razvoj učinkovitega cepiva je otežen zaradi velikega števila serotipov in hitro spreminjajoče se populacije virusov, zato danes cepiva za splošno zaščito pred rinovirusi ni.
Komplikacije in ogrožene skupine
Pri večini ljudi povzročijo rinovirusi blage, samoomejevalne okužbe. Zapleti so pogostejši pri:
- dojenčkih in majhnih otrocih,
- starejših odraslih,
- osebah z oslabljenim imunskim sistemom,
- bolnikih z astmo ali kroničnimi obstruktivnimi boleznimi dihal (COPD) — rinovirus lahko sproži poslabšanje teh stanj.
Pogosti zapleti vključujejo vnetja srednjega ušesa (otitis media), sinusitis ali sekundarne bakterijske okužbe dihal. V redkih primerih lahko pride do hujših spodnjih dihalnih okužb.
Kdaj k zdravniku
- če se simptomi hitro poslabšajo ali trajajo dlje kot 10 dni brez izboljšanja,
- visoka ali daljša vročina,
- težave z dihanjem, zasoplost ali hudo piskanje pri dihanju,
- močna bolečina v ušesu ali nosno-sinusna bolečina,
- znaki dehidracije (zlasti pri dojenčkih),
- če gre za dojenčka, starejšo osebo ali osebo z oslabljenim imunskim sistemom, pri kateri se pojavijo simptomi prehlada.
Rinovirus je pogost povzročitelj prehlada in običajno ne predstavlja resne nevarnosti za zdrave odrasle, vendar lahko povzroči pomembne težave pri ranljivih skupinah. Preventivni ukrepi, predvsem higiena rok in izogibanje tesnim stikom z bolnimi osebami, so najučinkovitejši način zmanjšanja prenosa.
Iskati