Gnili okraj (rotten borough) – definicija, zgodovina in reforma 1832
Gnili okraj je bila vrsta parlamentarnega okraja v Združenem kraljestvu pred reformnim zakonom iz leta 1832. Značilnost takšnih okrajev je bila, da so ohranili pravico pošiljanja poslanca v parlament kljub temu, da so bili pogosto majhni, osiromašeni ali celo praktično nenaseljeni.
Definicija in značilnosti
Gnili okraj je imel zelo majhno volilno telo — včasih je bilo le nekaj posameznikov ali celo ena sama volilna enota. Njega je pogosto nadziral posameznik ali družina (imenovani pokrovitelj ali "patron"), ki je lahko praktično zagotavljal izvolitev svojega kandidata v spodnji dom brez kakršnekoli resne opozicije. Takšne okraje so pogosto imenovali tudi pocket boroughs ali nomination boroughs, saj jih je patron »držal v žepu«.
Vzroki in zgodovina
Vzrok za pojav gnilih okrajev sega v srednjeveško prakso podeljevanja parlamentarnih sedežev mestom in občinam, ki so bila v času podelitve pomembna. Če so ta mesta kasneje propadla ali izgubila prebivalstvo, so še vedno ohranila pravico do poslanca. Zaradi demografskih sprememb, industrijske revolucije in premikov prebivalstva v 17.–19. stoletju je prišlo do velikega nesorazmerja: nekatera majhna podeželska naselja so bila močno prezrta, medtem ko so hitro rastoča industrijska mesta ostala slabo ali sploh neopredeljena v parlamentu.
V takšnih okrajih so se razvijali načini nadzora: glasovalna pravica je bila lahko vezana na lastništvo določene parcele (t. i. burgage system), na članstvo v mestni upravi (corporation borough) ali na druge ozek opisane kriterije. Zaradi tega so bile volitve dovzetne za manipulacije, podkupovanja, pritisk pokroviteljev in drugo korupcijo.
Znani primeri
Old Sarum v Wiltshiru (na sliki) je bil najbolj zloglasen primer. Old Sarum praktično ni imel stalnih prebivalcev, a je vseeno izbiral parlamentarnega poslanca. Od sredine 17. stoletja do leta 1802 je bil v lasti družine Pitt; eden njenih poslancev je bil predsednik vlade William Pitt starejši. Leta 1802 ga je družina Pitt prodala za 60 000 funtov — znesek, ki je bistveno presegal vrednost same zemlje, saj je kupcu kupoval tudi vpliv in sedež v parlamentu.
Še bolj impresiven primer političnega vpliva je bil Charles Howard, 11. vojvoda norfolški, ki je nadzoroval celo enajst okrožij. Takšna koncentracija moči nad parlamentarnimi sedeži je pogosto sprožala javno ogorčenje in zahteve po spremembah.
Enaki izrazi in prakse so obstajali tudi v irskem parlamentu v 18. stoletju, kjer so podoben nadzor izvajali bogati pokrovitelji.
Posledice in reforma 1832
Neenakomerna zastopanost in povečana politična zavrnitev korupcije sta sprožili dolgotrajno gibanje za reformo volilnega sistema. Protesti, politične razprave in pritisk javnosti so privedli do sprejetja Zakona o reformi (Representation of the People Act) leta 1832, znanega tudi kot Great Reform Act.
Reforma 1832 je pomembno zmanjšala vpliv gnilih okrajev: številnim majhnim in slabo naseljenim okrajem je bila odvzeta volilna pravica ali pa je bila njihova zastopanost zmanjšana, medtem ko so bili novi sedeži podeljeni hitro rastočim industrijskim mestom in večjim okrožjem. Hkrati je zakon standardiziral pravila za volilno pravico v občinah (uvajajoč tako imenovano £10 household kvalifikacijo za volilno pravico v mnogih občinah), s čimer je znatno povečal število ljudi z volilno pravico, čeprav univerzalne volilne pravice še ni uvedel.
Reforma ni odpravila vseh neenakosti ali korupcije v britanskem volilnem sistemu, je pa pomenila pomemben korak k modernizaciji parlamentarnega zastopstva in odpravi najbolj očitnih zlorab, ki so jih omogočali gnili okraji.
Pomen v širšem zgodovinskem kontekstu
Fenomen gnilih okrajev dobro ponazarja, kako se institucije lahko zatrdijo v času in postanejo neprimerne glede na nove družbene in gospodarske razmere. Odpravitev teh okrajev z reformami 19. stoletja je bila del širših procesov demokratizacije in premikov oblasti od starega fevdalnega in lokalnega vpliva proti bolj reprezentativnim državam, kjer imajo štejejo demografske in gospodarske resničnosti.
Opombe: Izrazi, kot so gnili okraj, pocket borough ali rotten borough, se pogosto uporabljajo z istim pomeni in opisujejo različne oblike nadzora nad majhnimi volilnimi enotami v obdobju pred 19. stoletjem.
Old Sarum v Wiltshiru, nenaseljen hrib, na katerem sta bila do leta 1832 izvoljena dva člana parlamenta. Slika Johna Constabla, 1829
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je gnilni boter?
O: "Rotten borough" je bila vrsta parlamentarne občine v Združenem kraljestvu pred reformnim zakonom iz leta 1832, kjer je "lastnik" ali pokrovitelj lahko uporabil majhno volilno enoto, da je dobil sedež v parlamentu v spodnjem domu brez kakršne koli opozicije.
V: Kaj je bil reformni zakon iz leta 1832?
O: Zakon o reformi iz leta 1832 je bil zakon, sprejet v Združenem kraljestvu, ki je ukinil uporabo pokvarjenih okrajev, kjer je lahko "lastnik" ali pokrovitelj majhnega volilnega okraja brez kakršne koli opozicije dobil sedež v parlamentu v spodnjem domu.
V: Kako je bil Old Sarum v Wiltshiru razvpit?
O: Old Sarum v Wiltshiru je bil najbolj razvpita žepna občina. Od sredine 17. stoletja do leta 1802 je bilo v lasti družine Pitt. Eden od njenih poslancev je bil predsednik vlade William Pitt starejši.
V: Kdo je imel v lasti Old Sarum v Wiltshiru?
O: Old Sarum v Wiltshiru je bil od sredine 17. stoletja do leta 1802 v lasti družine Pitt.
V: Za koliko je družina Pitt prodala Old Sarum v Wiltshiru?
O: Leta 1802 je družina Pitt prodala Old Sarum v Wiltshiru za 60 000 funtov, kar je bilo veliko več, kot je bilo vredno samo zemljišče.
V: Kdo je bil Charles Howard, 11. vojvoda norfolški?
O: Charles Howard, 11. vojvoda norfolški, je bil še bolj presenetljiv primer lastništva pokvarjenih okrožij kot družina Pitt, saj je obvladoval enajst okrožij.
V: Kateri so podobni izrazi, ki so se uporabljali za pokvarjene občine v irskem parlamentu v 18. stoletju?
O: Enaki izrazi so se uporabljali za podobne občine v irskem parlamentu v 18. stoletju.
