Monetova serija: Rouenska katedrala in igre svetlobe (1892–1894)

Monetova serija Rouenska katedrala (1892–1894): več kot 30 oljnih pogledov, eksperiment s svetlobo in vzdušjem — raziskujte tehniko, zgodbo in najboljše primerke.

Serijo oljnih slik Rouenska katedrala je Claude Monet naslikal v devetdesetih letih 19. stoletja. Na vsaki sliki iz serije je upodobljeno pročelje katedrale ob različnih dnevnih in letnih časih; vsaka od njih prikazuje spremembe v videzu katedrale v različnih svetlobnih pogojih. V seriji je več kot trideset slik, ki skupaj tvorijo eno najbolj znanih Monetovih raziskav vpliva svetlobe in vremena na barvo in obliko.

O nastanku serije

Sredi zime leta 1892 je Monet živel v sobah nasproti Rouenske katedrale in tam ostal do pomladi; v tem obdobju je večkrat naslikal njeno pročelje. Večino različic je naslikal od blizu in obrezano ob straneh, z izrazitim poudarkom na arhitekturnih linijah, zasenčenih ali oblitih s svetlobo. Naslednjo zimo se je vrnil, da bi ponovno posnel katedralo; v skupnem številu je ustvaril več kot trideset podob, ki pokrivajo različne atmosferske stanje — od meglenih, hladnih juter do zlate svetlobe zahajajočega sonca.

Monetov pristop in tehnika

Monetova tema ni bila zgolj gotsko pročelje; bolj ga je zanimalo vzdušje, ki obdajalo katedralo. Sam je izjavil: "Motiv sam je zame nepomemben dejavnik," in dodal: "To, kar želim upodobiti, je tisto, kar obstaja med motivom in mano." Delal je v duhu impresionistične filozofije — z neposrednim opazovanjem in hitrimi potezami, da bi zajel prehodne učinke svetlobe. Veliko platna je naslikal v situ (en plein air), medtem ko je kasneje v ateljeju popravljal in predeloval barvne harmonije, tako da so končne različice pogosto rezultat kombinacije hitrega skiciranja in premišljenega dokončanja v študijskem okolju.

Tehnično so slike značilne po širokih, včasih debelih nanosih barve (impasto), po uporabi komplementarnih barv za ustvarjanje vibracije v površini in po natančnem beleženju sprememb v tonu in kontrastu. Monet je eksperimentiral z različnimi načini obsega in obrezovanja pročelja, kar je dodatno poudarilo učinek svetlobe in senc na reliefe katedrale.

Razstave in sprejem

Vse slike v seriji so nastale v letih 1892 in 1893, leta 1894 pa so bile predelane v Monetovem ateljeju. Leta 1895 je izbral dvajset po njegovem mnenju najboljših slik iz serije in jih razstavil v Parizu; od teh dvajsetih slik jih je osem prodal še pred koncem razstave. Razstavo sta si ogledala Pissarro in Cézanne ter, ki sta serijo zelo pohvalila. Kritiki in javnost so bile ob razstavi deležne različnih mnenj — nekateri so bili navdušeni nad novimi slikarskimi pristopi, drugi pa so menili, da je serija preveč eksperimentalna — a z zgodnjim 20. stoletjem je njena vrednost in vpliv postajala vse bolj priznana.

Razširjen vpliv in priznanost

Serija Rouenska katedrala velja danes za eno ključnih del impresionizma in zgodnje moderne umetnosti. Monetova raziskava serije, torej ponavljanja istega motiva pri različnih svetlobnih pogojih, je vplivala na nadaljnje generacije umetnikov in prispevala k razumevanju barve kot samostojnega izraza razpoloženja in časa. Različne različice iz serije so se znašle v muzejih in zbirkah po vsem svetu — v državnih in zasebnih zbirkah v Evropi in ZDA — in so predmet številnih študij o percepciji svetlobe, barve in serijskem ustvarjanju v slikarstvu.

Monetova Rouenska serija torej ni le upodobitev znamenite fasade, temveč poglobljena analiza svetlobe, vremena in zaznave, ki je še danes vir navdiha in predmet umetniško-zgodovinskih raziskav.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je naslikal serijo oljnih slik Rouenska katedrala?

V: Kaj je na vsaki sliki v seriji upodobljeno?

V: Koliko slik je v seriji Rouenska katedrala?

V: Kdaj je Monet naslikal večino različic katedrale?

V: Ali je Moneta zanimalo gotsko pročelje katedrale?

V: Kdaj so nastale vse slike iz te serije?

V: Koliko slik s serije Rouenska katedrala je Monet prodal na razstavi v Parizu?

Išči po črki