Saffir-Simpsonova lestvica orkanskih vetrov je lestvica, ki se uporablja za razvrščanje tropskih ciklonov na zahodni polobli. Uporablja se le za nevihte, ki so močnejše od "tropskih neviht" in postanejo pravi orkani. Kategorije, v katere lestvica razdeli orkane, so določene glede na moč največje trajne hitrosti vetra. Klasifikacije se uporabljajo predvsem za napovedovanje morebitne škode zaradi vetra, ki jo bo orkan povzročil ob prihodu na kopno. Lestvica ne meri količine padavin, nevihtnega vala ali širine nevihte.
Lestvica se uporablja tudi za razvrščanje subtropskih ciklonov po spremembi pravil, ki jo je leta 2002 uvedel Nacionalni center za orkane.
Saffir-Simpsonova lestvica orkanov se uporablja samo za opisovanje orkanov, ki nastanejo v Atlantskem oceanu in severnem delu Tihega oceana vzhodno od mednarodne datumske črte. Na drugih območjih se tropske nevihte imenujejo drugače in uporabljajo lastne lestvice razvrščanja.
Kaj natančno meri lestvica
Saffir-Simpsonova lestvica temelji izključno na največji trajni hitrosti vetra (angl. maximum sustained wind). V praksi to pomeni 1-minutno povprečje hitrosti vetra na višini približno 10 metrov nad površjem, kot ga uporablja Nacionalni center za orkane. Lestvica ne vključuje drugih nevarnosti, kot so padavine, nevihtni val, poplave, tornadi ali širina nevihte — zato je treba pri oceni skupne nevarnosti upoštevati tudi druge napovedne podatke.
Kratek zgodovinski okvir
Lestvico sta razvila in poimenovala inženir Herbert Saffir in meteorolog Robert Simpson v začetku 1970-ih. Sprva je vključevala tudi ocene možne škode in nekatere podatke o tlaku in nevihtnem valu, a so bile te kvantitativne povezave kasneje presežene z naprednejšimi modeli in podatki. Od približno leta 2010 je uradna definicija, kot jo uporablja ameriški Nacionalni center za orkane, osredotočena zgolj na hitrost trajnega vetra.
Kategorije in njihove lastnosti
Spodaj so osnovne kategorije po Saffir‑Simpsonovi lestvici z običajnimi mejami hitrosti vetra in kratkim opisom pričakovane škode. Hitrosti so običajno navedene v miljah na uro (mph), voznih vozlajih (kt) in kilometrih na uro (km/h).
- Kategorija 1 — 74–95 mph (64–82 kt; 119–153 km/h): lahko do zmerne škode na zgradbah; odlomljena ali odtrgana manjša drevesa, poškodovane strehe in obloge. Najmanjše stopnje nevarnosti za stalne konstrukcije, vendar so še vedno možne nevarne razmere za življenje in premoženje ob dolgotrajnem izpostavljanju.
- Kategorija 2 — 96–110 mph (83–95 kt; 154–177 km/h): lahko povzroči veliko škodo; hujše poškodbe streh, zrušitve manjših objektov, večja porušitev drevja in daljši izpadi elektrike.
- Kategorija 3 — 111–129 mph (96–112 kt; 178–208 km/h): označuje se kot "močnen orkan" (major hurricane); povzroči precejšnjo škodo – poškodbe večjih streh, porušitve večjih stavb in množične izpade osnovnih storitev dalj časa.
- Kategorija 4 — 130–156 mph (113–136 kt; 209–251 km/h): povzroča uničujočo škodo; večina vegetacije utegne biti izkoreninjena, večina stanovanjskih stavb lahko doživi obsežne poškodbe ali uničenje.
- Kategorija 5 — ≥157 mph (≥137 kt; ≥252 km/h): uničujoče do katastrofalne posledice; široko uničenje objektov, dolgotrajne motnje v oskrbi z vodo in elektriko, območja lahko postanejo neprimerna za življenje več tednov ali mesecev.
Pomembne opombe pri uporabi lestvice
- Lestvica je namenjena hitrosti vetra in ne nadomešča lokalnih ocen nevarnosti, ki vključujejo nevihtni val, padavine ali posledične poplave.
- V različnih delih sveta se uporabljajo različne metode merjenja trajnega vetra (na primer 10‑minutno povprečje v večini mednarodnih agencij), zato neposredne primerjave med regijami niso vedno enakovredne.
- Pri napovedovanju škode in pripravah na neurje je priporočljivo upoštevati uradne nasvete lokalnih varnostnih služb in napovedi Nacionalnega centra za orkane oziroma pristojnih meteoroloških agencij.
Čeprav je Saffir‑Simpsonova lestvica široko uporabljena za hitro oceno potencialne moči orkana, je pomembno razumeti njene omejitve in se pri oceni tveganja ozreti tudi na druge meteorološke parametre.