Serum krvi: definicija, sestava in uporaba v medicini

Serum krvi: jasno pojasnjena definicija, sestava in medicinske uporabe. Spoznajte vlogo protiteles, hormonov, diagnostiko, pridobivanje seruma in klinične aplikacije.

Serum je bistra, rumenkasto obarvana tekočina, ki je del krvi. Ne vsebuje belih ali rdečih krvničk niti faktorja strjevanja krvi; gre za krvna plazma brez fibrinogenov. V serumu so vse beljakovine, ki se ne uporabljajo pri strjevanju krvi (koagulaciji), ter številne druge komponente: elektroliti, protitelesa, antigene, hormone in dodatne snovi (na primer zdravila ali mikroorganizmi), ki so prisotne v krvnem obtoku.

Sestava seruma

• Večina je vode (približno 90 %).
• Beljakovine: albumin, različne globuline (vključno z imunoglobulini/protitelesi) in številni encimi. Serum ne vsebuje fibrinogena (fibrinogenov), ki je prisoten v plazmi.
• Elektroliti: natrij, kalij, kloridi, kalcij, magnezij.
• Hormoni, vitamini, lipidi, metaboliti (npr. glukoza, sečni produkti) in različne citokine.
• Morebitne terapevtike ali kontaminanti (npr. zdravilne snovi ali mikroorganizmi).

Kako pridobimo serum

Za pridobitev seruma odvzamemo kri v epruveto brez antikoagulanta ali v epruveto z dodatkom aktivatorja strjevanja (na primer SST - serum separator tube). Kri pustimo, da se strdi (ponavadi 30–60 minut pri sobni temperaturi), nato pa jo centrifugiramo, da ločimo tekočo komponento od strjenega rezidua. Iz koagulirane krvi (strjene krvi) nastane serum brez fibrinogena, čeprav nekateri drugi faktorji strjevanja lahko ostanejo v zmanjšanih količinah. Nasprotno pa iz antikoagulacijske krvi pridobimo plazmo, ki vsebuje fibrinogen in faktorje strjevanja.

Pri pripravi seruma je pomembno:

• pustiti dovolj časa za popolno strjevanje;
• centrifugirati pri primernih pogojih (npr. 1 000–2 000 × g, 10 minut) za čisto ločitev;
• izogniti se hemolizi, saj razpadele krvne celice izločajo intracelularne sestavine, ki spreminjajo laboratorijske rezultate;
• označiti vzorce in jih ustrezno hraniti (kratkoročno pri 2–8 °C, dolgoročno pri −20 °C ali −80 °C).

Uporaba v medicini in raziskavah

Preučevanje seruma je del serologije. Serum se široko uporablja v diagnostičnih testih: pri odkrivanju protiteles in antigenov (npr. ELISA, aglutinacijski testi, komplement-fiksacijski testi), biokemijskih določitvah (hormoni, elektroliti, metaboliti), določanju krvnih skupin in pri farmakokinetičnih meritvah zdravil. Serum se uporablja tudi v raziskavah celic in molekul, na primer kot dodatek kultivacijskim medijem (najbolj znan primer je fetal bovine serum - FBS), kjer zagotavlja rastne dejavnike in beljakovine za rast celic.

Serum je imel tudi terapevtske vloge v preteklosti (protitelesa oziroma antitoksini za zdravljenje nekaterih okužb), vendar je klinična uporaba polnih seruma kot zdravil redkejša zaradi tveganja prenosov in razvoja nadomestnih, bolj standardiziranih terapevtskih možnosti (monoklonska protitelesa, humanizirani pripravki).

Serum je pomemben del samoobnove embrionalnih matičnih celic v kombinaciji s citokinom, ki zavira levkemijo. V laboratorijskih modelih citokini, kot je LIF (leukemia inhibitory factor), v kombinaciji z ustreznim serumom ali nadomestnimi rastnimi dejavniki pomagajo ohranjati pluripotentnost mišičnih embrionalnih matičnih celic; pogoji za človeške matične celice so lahko drugačni in običajno zahtevajo specifične, definirane kulture brez neznanih serumski komponent.

Varnost in omejitve

Ker je serum biološki material, lahko vsebuje patogene (virusi, bakterije), zato zahteva ustrezno ravnanje v laboratoriju (BSL-2 ali višji, odvisno od suma okužbe). Hemoliza, lipemija ali icterus v vzorcu lahko motijo analize. Pri strankah in darovalcih je treba upoštevati etične in pravne zahteve glede informiranega soglasja in testiranja za transfuzijsko varnost, kadar se serum uporablja za terapevtske namene ali raziskave.

Povzetek: Serum je tekoči del krvi brez celic in glavnih faktorjev strjevanja (brez fibrinogenov); vsebuje beljakovine, protitelesa, hormone in elektrolite. Pridobimo ga iz koagulirane krvi s centrifugiranjem. Uporaben je v diagnostičnih testih, raziskavah in kulturi celic, pri čemer je treba upoštevati pravilno pripravo, shranjevanje in varnostne postopke.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je seruma?

V: Kaj vsebuje serum?

V: Kako se imenuje študija seruma?

V: Kako se serum uporablja v medicinskih diagnostičnih testih?

V: Kako se pridobi serum?

V: Kakšna je vloga seruma pri samoobnovi embrionalnih matičnih celic?

V: Kakšna je razlika med serumom in plazmo?

Išči po črki