Spolni konflikt
Spolni konflikt je izraz iz evolucijske biologije. Do njega pride, kadar se koristi samic razlikujejo od koristi samcev.
Beseda "korist" tukaj pomeni "kar koristi razmnoževanju ženskih (ali moških) genov". Izraža se kot razlika v biološki sposobnosti.
Konflikt lahko vodi v evolucijsko oboroževalno tekmo med samci in samicami. Raziskovali so ga predvsem pri živalih, čeprav se načeloma lahko nanaša na vse spolno razmnožujoče se organizme, kot so rastline in glive.
Drosophila melanogaster (prikazano parjenje) je pomemben modelni organizem za raziskave spolnih konfliktov.
Temeljna razlika v interesu
Pri spolnem razmnoževanju je z vidika evolucije bistvena razlika v interesu samcev in samic. Ta razlika v interesu se pri različnih vrstah kaže različno.
Moški
Njihov interes je, da se parijo z velikim številom popolnoma zvestih samic in tako širijo svoje gene v populaciji.
Ženske
Njihov interes je, da se parijo z velikim številom primernih samcev in tako ustvarijo veliko število primernih in raznolikih potomcev.
Primeri
- Dobro dokumentiran primer je semenska tekočina Drosophila melanogaster, ki poveča stopnjo odlaganja jajčec samic in zmanjša njihovo željo po ponovnem parjenju z drugim samcem (kar je v interesu samca), vendar tudi skrajša življenjsko dobo samice, kar zmanjša njeno sposobnost.
"Hormon, imenovan 'spolni peptid' ... povzroči, da samica ni zainteresirana za parjenje ... tudi samci imajo v svoji spermi sestavine, ki uničujejo staro spermo prejšnjih samcev".92 - Isti nabor alelov pri moških in ženskah ima lahko različno optimalno vrednost: pri obeh spolih se izražajo različno. Klasičen primer je človeška medenica, kjer ženske potrebujejo večje boke za porod. Manjši kolki so boljši za gibanje.
Geni, ki vplivajo na velikost kolkov, morajo doseči kompromis, ki ni niti v moškem niti v ženskem optimumu. V nekaterih primerih se vpleteni lokusi pri moških in ženskah izražajo različno. Dokazi kažejo, da je znotrajlokusni konflikt pomemben pri evoluciji številnih lastnosti. - Spolni spori lahko vodijo v antagonistično koevolucijo, pri kateri en spol (običajno samci) razvije ugodno lastnost, ki ji nasprotuje lastnost drugega spola. Tako imajo na
primer samci fižolovih bolhačev (Callosobruchus maculatus) bodičaste genitalije. Ti jim omogočajo, da se dlje časa kopulirajo, ne da bi se pri tem razkropili, in tako prenesejo več sperme.
Vendar pa to poškoduje samico in zmanjša njeno telesno pripravljenost. Samice so razvile protiprilagoditev in med parjenjem brcajo samce, kar skrajša čas kopulacije.
Nekateri menijo, da je spolni konflikt podvrsta spolne selekcije (ki je tradicionalno veljala za mutualistično), medtem ko drugi menijo, da gre za ločen evolucijski pojav.
Sorodne strani
