Sedem bogov sreče (Shichi Fukujin) — japonska mitologija in simbolika

Raziskava Sedmih bogov sreče (Shichi Fukujin): mitologija, pomen posameznih bogov, simbolika Takarabune in japonske tradicije ter novoletnih običajev.

Sedem bogov sreče (七福神, Shichi Fukujin), v angleščini imenovani Seven Lucky Gods, se v japonski mitologiji in folklori nanašajo na sedem bogov sreče. Pogosto so predmet rezbarije netsuke. Gre za sinkretično skupino, ki združuje elemente šintoizma, budizma, taoizma in celo hindujske ikonografije; njihova vloga je prinašanje sreče, bogastva, dolgoživosti, znanja in zaščite, predvsem ob pomembnih življenjskih prelomnicah in med novoletnimi obredi.

Vsak ima svojo tradicionalno značilnost:

1. Ebisu, bog ribičev ali trgovcev, ki je pogosto upodobljen s trsko ali brancinom.

   Izvor: edini od sedmih z avtohtonimi japonskimi koreninami — je šintoistični kami. Ikonografija: ribiška palica (釣竿, tsurizao), velika riba (zlasti morski brancin, tai), pogosto nasmejan. V Japanu velja za varuha pomorščakov in trgovcev; mnogi ga častijo za blaginjo ribiške in trgovske skupnosti.

2. Daikokuten (Daikoku), bog bogastva, trgovine in obrti. Ebisu in Daikokuten sta pogosto v paru in sta upodobljena kot rezbarije ali maske na stenah majhnih trgovin.

   Izvor: izhaja iz budistične figure Mahakala, ki se je v kitajski in japonski tradiciji preoblikovala v dobrohotnega gospodarja domačega ognjišča. Ikonografija: mali kladivček (uchide no kozuchi), vreče riža ali zakladov, stoji na vrečah riža — simbol obilja in gospodarske sreče. Daikokuten je pogosto povezan z gospodinjstvom in kuhinjo kot zaščitnik domačega blaginje.

3. Bišamonten, bog bojevnikov.

   Izvor: budistični varuh, korelacija z indijskim bogom bogastva in zaščite Vaiśravaṇa (kitajsko Bìshamón). Ikonografija: oklep, kopje ali sulica, držanje majhne pagode kot simbol zakladov in zaščite budističnega učenja. V japonščini velja tudi kot zagovornik vojakov in tisti, ki ščiti pred zlom.

4. Benzaiten (Benten-sama), boginja znanja, umetnosti in lepote, zlasti glasbe.

   Izvor: iz hindujske boginje Sarasvati, posredovano prek kitajske in budistične tradicije. Ikonografija: glasbeni instrument (pogosto biwa ali lute), pogosto upodobljena ob vodi ali na otoku. Čaščena je kot varuhinja umetnosti, govorniške spretnosti, bogastva in tudi zaščitnica določenih krajev (npr. svetišče Enoshima).

5. Fukurokuju, bog sreče, bogastva in dolgega življenja.

   Izvor: taoistične in kitajske tradicije, v povezavi z motivom "treh zvezd" (Fu, Lu, Shou) — Fukurokuju združuje koncept sreče (fuku), bogastva (roku) in dolgoživosti (ju). Ikonografija: izredno podolgovata čela, knjiga ali zvitek modrosti, spremljajo ga simboli dolgoživosti, kot so žerjav, želva in jelen.

6. Hotei, debeli in srečni bog obilja in zdravja.

   Izvor: iz kitajskega menihovega lika Budai, povezan tudi s figuro Maitreye v budizmu. Ikonografija: velik nasmejan trebuh, velika vreča s stvarmi (ki jo razdeljuje revnim), pogosto obdaja otroke — simbol radosti, izobilja in zadovoljstva. Hotei je postal priljubljen lik v ljudski umetnosti in ikoničnosti nasploh.

7. Jurōjin (Gama), bog dolgega življenja.

   Izvor: kitajska taoistična tradicija, povezan s koncepti dolgoživosti. Ikonografija: stara moža z dolgo brado, sprehajalna palica, zvitek življenja (v katerem so zapisana življenjska doba ljudi), pogosto v spremstvu jelena, ki je simbol dolgoživosti. V nekaterih upodobitvah se Jurōjin prekriva ali zamenjuje s Fukurokujujem.

Številne figure v japonskih mitih so bile prenesene s Kitajske (nekatere so na Kitajsko prišle iz Indije), vključno z vsemi sedmimi bogovi sreče, razen Ebisuja. Poleg sedmih tradicionalnih bogov je včasih upodobljen še en bog, Kičijōten, boginja sreče, ki nadomešča Jurōjina. Kičijōten (kitajsko/indijsko izročilo) v japonski ikonografiji nosi značilnosti boginje bogastva in lepote — v nekaterih šolskih in lokalnih različicah Shichi Fukujin torej srečamo manjše prilagoditve.

Ikonografija, umetnost in predmeti

Sedem bogov so pogosto upodabljali v različnih oblikah likovne umetnosti: na ukiyo-e gravurah, slikah, rezbarijah, keramičnih figuricah, manjših amuletih in netsuke. Umetniki japonskega tradicijskega slikarstva in grafike so pogoste teme prirejali v humornih, študijskih ali religioznih interpretacijah. Netsuke in majhne lesene ali keramične figure so bile še posebej priljubljene kot amuleti za prinašanje sreče pri vsakdanjih predmetih in oblačilih.

Ladja Takarabune in novoletne navade

Sedem bogov je pogosto upodobljenih na svoji ladji Takarabune (宝船) ali "ladji z zakladom". Tradicija pravi, da bo sedem bogov na novo leto prispelo v mesto in vrednim ljudem razdelilo fantastična darila. Otroci okoli novega leta pogosto prejmejo rdeče kuverte z napisom Takarabune, ki vsebujejo denarna darila. Takarabune in njegovi potniki so pogosto prikazani v umetnosti na različnih mestih, od sten muzejev do prikupnih karikatur.

Običaji: v Japonski je razširjena navada, da si v noči na 1. januar pod vzglavje položijo sliko Takarabune — verjame se, da bo tisti, ki ima ob tem srečen (hatsuyume) sanje, imel srečno leto. Če sanje niso bile ugodne, je običaj sliko odvreči ali simbolično zažgati oziroma jo odvreči na tekočo vodo (simbolično posredovanje nesreče). Poleg tega je običaj ob začetku leta obiskati sedem svetišč oziroma templjev v t. i. Shichifukujin meguri — "potovanje k sedmim bogovom sreče" — kjer verniki zbirajo žige (goshuin) ali manjše talismane za vsakega boga. To prakso izvajajo mnogi med 1. in 7. januarjem, vendar je možna tudi pozneje v mesecu.

Pomen v sodobni kulturi

Sedem bogov sreče ostaja močan simbol v japonski kulturi: pojavljajo se v reklamah, kot maskote podjetij, v popularni kulturi (manga, anime), v spominskih predmetih in turističnih suvenirjih. Njihovo združevanje omogoča široko uporabo — od zaščitnih obeskov do motivov na prazničnih karticah in novoletnih darilih. V vsakdanjem življenju so postali univerzalni simboli upanja, blaginje in dolgega življenja, ki povezujejo verske tradicije z ljudsko kulturo.

Skupaj predstavljajo praktično sintezo različnih veroizpovedi in kulturnih vplivov, pri čemer njihova predvsem simbolna vloga (prinašati srečo, zaščito in obilje) ostaja živa tudi v sodobni Japonski.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je sedem bogov sreče?

V: Kaj je rezbarija netsuke?

V: Kateri bog je povezan z bogastvom in trgovino?

V: Kdo je Benzaiten (Benten-sama)?

V: Kaj predstavlja Kichijōten?

V: Kaj pomeni Takarabune?

V: Kako otroci prejmejo darila na novoletni dan?

Išči po črki