Shikasta je znanstvenofantastični roman iz leta 1979. Celoten naslov je Re: Shikasta. Britanska Nobelova nagrajenka za književnost Doris Lessing ga je napisala kot prvo knjigo v seriji petih knjig Canopus in Argos. Alfred A. Knopf jo je najprej objavil v Združenih državah Amerike oktobra 1979. Jonathan Cape jo je novembra 1979 objavil v Združenem kraljestvu. Shikasta je tudi ime izmišljenega planeta v romanu, ki je zrcalo Zemlje in skozi katerega Lessing preizprašuje zgodovinske, duhovne in moralne teme.

Vsebina

Knjiga nosi podnaslov: "Osebni, psihološki, zgodovinski dokumenti v zvezi z obiskom Johor (George Sherban) Emisar (Grade 9) 87. obdobja zadnjih dni". Roman predstavlja zgodovino planeta Šikasta pod vplivom treh galaktičnih imperijev: Canopusa, Siriusa in skupnega sovražnika Puttiore. Zgodbo pripoveduje niz poročil, dnevnikov, arhivskih izpisov in komentarjev kanopskih obiskovalcev Šikaste, ki beležijo razvoj dogodkov na planetu, zelo podobnem Zemlji.

Dogajanje sega od prazgodovine, prek postopne poslabšave družbenih razmer, skozi t. i. "stoletje uničenja" (kar večkrat avtor povezuje s 20. stoletjem) do apokaliptičnih dogodkov, vključno s tretjo svetovno vojno in propadom mnogih civilizacijnih struktur. Knjiga prepleta makrozgodovinske umotvore z intimnimi zapisi posameznikov, kar daje bralcu večplasten vpogled v usodo populacije planeta.

Struktura in slog

Shikasta je oblikovana kot pseudo-dokumentarni roman: sestavljena je iz poročil, arhivskih dokumentov in komentarjev "iz višjih" (kanopskih) opazovalcev. Takšna epistolarna ali dokumentarna struktura ustvarja občutek znanstvenega in zgodovinskega realizma, hkrati pa daje prostoru za filozofske in duhovne refleksije. Lessing pogosto uporablja biblijske podobe in jezik ter elemente mistike, s čimer roman preliva v področja alegorije in satirične fabule.

Teme in vplivi

  • Duhovnost in mistika: Roman črpa iz motivov Stare zaveze in je močno pod vplivom duhovnih in mističnih tem sufizma, katerega učenje je Lessing spoznavala od sredine šestdesetih let. Vplivi so razvidni v idejah posredovanja, duhovnega vodenja in notranje transformacije.
  • Determinacija in svobodna volja: Eno od osrednjih vprašanj romana je konflikt med idejo, da galaktični imperiji vodijo in usmerjajo človeštvo, ter vprašanjem, koliko nadzorovano bitje ohranja svobodno voljo. Nekateri kritiki so to dojeli kot prikaz omejene človeške avtonomije.
  • Propad civilizacij in vojna: Lessing obravnava teme vojne, moralne dekadence, tehnološkega napredka brez etičnega kompasa in posledične družbene razgradnje.

Prejem in pomen v pisateljevem opusu

Shikasta je pomenila velik premik v Lessingovem ustvarjanju — od realističnega romana k literaturi, ki posega po znanstveni fantastiki, mitu in alegoriji. Ta sprememba je razdelila njene bralce: nekateri so bili razočarani, ker je Lessing zapustila bolj tradicionalne realistične forme; drugi so spoštovali ambicijo in širino pogleda.

Kritične ocene so bile mešane. Nekateri recenzenti so delo hvalili kot pogumno in širokosrčno videnje človeštva in vesolja ter ga označili za eno od pomembnih del pisateljičine pozne faze. Drugi so kritizirali pesimistični ton romana in, kot je bilo že omenjeno, navidezno pomanjkanje svobodne volje pri ljudeh, ki so prikazani kot predani ali podrejeni vplivom galaktičnih sil.

Povezave z drugo literaturo serije

Shikasta je prva knjiga v ciklu Canopus in Argos. Zgodba o Šikasti se deli in nadgrajuje v drugih knjigah serije: v tretji knjigi, The Sirian Experiments (1980), je zgodba prikazana z vidika Siriusa; v četrti knjigi, The Making of the Representative for Planet 8 (1982), se Šikasta ponovno pojavi v drugačnem kontekstu; drugo delo v seriji, The Marriages Between Zones Three, Four and Five (1980), obravnava koncepte "zon", ki so v Shikasti omenjene le na kratko.

Izdaje, prevodi in vpliv

Prva izvirna izdajanja so bila v ZDA (Alfred A. Knopf, oktober 1979) in v Združenem kraljestvu (Jonathan Cape, november 1979). Roman je bil preveden v več jezikov in je pogosto obravnavan tako v okviru študij književnosti kot tudi študij znanstvene fantastike in primerjalne mitologije. Za mnoge bralce in kritike ostaja Shikasta pomembno delo zaradi svoje drznosti, kombinacije žanrov in globokih etičnih vprašanj, ki jih postavlja.

Čeprav knjiga ni enotno sprejeta kot klasika v okviru klasične znanstvene fantastike, je njena vloga pri premisleku meja med "resnim" literarnim delom in žanrom SF pogosto predmet akademskih razprav in interpretacij.