Speča lepotica (Trnuljčica): pravljica, različice Perrault, Grimm in Disney

Speča lepotica: zgodovina in različice Perrault, Grimm ter Disney — primerjave, priredbe in vpliv pravljice od 1695 do danes.

"Speča lepotica (francosko La Belle au bois dormant) je pravljica. Obstaja več različic, med drugim "Zaspana lepotica v gozdu" Charlesa Perraulta in "Briar Rose" ali "Mala Briar Rose" (nemško Dornröschen) bratov Grimm. Zgodba govori o princesi, ki za sto let zaspi, prebudi pa jo junaški princ.

Perraultova različica se je prvič pojavila leta 1695 v ročno napisanem in ilustriranem rokopisu z naslovom Zgodbe matere Gosi (francosko Contes de ma mère l'oye) skupaj z Rdečo kapico, Modro brado, Kocukom v škornjih ter Diamanti in krastačami. Naslednjič je bil objavljen v časopisu Mercure galant leta 1696. Claude Barbin jo je leta 1697 popravil in objavil v Parizu v zbirki "Histoires ou contes du temps passé" (angleško: Stories or Tales of Past Times), zbirki osmih Perraultovih pravljic. Pravljica je bila prirejena za različne medije, med drugim za pantomimo Jamesa Robinsona Planchéja, balet in Disneyjev animirani film.

Grimmovi so svojo različico objavili leta 1812 v zbirki Otroške in hišne pravljice (nem. Kinder- und Haus-Märchen).

Povzetek zgodbe

Osnovna različica pravljice poteka približno tako: kralju in kraljici se rodi hnila princesa, na njenem krstu so prisotne dobre vile (ali čarovnice), ena pa zaradi zamude ali užaljenosti uplete prekletstvo: deklica se bo ob dvanajstem (ali petnajstem) letu prsta na vreteno in umrla — ali pa se bo le zaspala za sto let, dokler jo ne prebudi princov poljub. Kraljestvo obleži v cvetličnem ali trnastem gozdu, dokler princ ne pride in z poljubom zbudi princeso. V nekaterih različicah zgodba tu konča, v drugih se nadaljujejo dogodki, kot so poroka in dodatne nevarnosti.

Razlike med Perraultovo in Grimmovo različico

• Charles Perrault: njegova različica iz konca 17. stoletja je dolgo in razvejana. Perrault doda nadaljevanje po prebujenju: princesa in princ imata otroke, pojavijo se zapleti z ogrozujočo materjo princese (v nekaterih izročilih ograjena kot ogra), in zgodba dobi moralno poanto o previdnosti in vrlinah. Perrault je pri svojih pravljicah pogosto dodal tudi moralne opombe.
• Brata Grimm: njihova verzija, Dornröschen, je krajša in bolj poenostavljena; osrednji dogodek je dolgo spanje in prebujenje. Grimmova zbirka je bila namenjena ohranjanju ljudskega izročila in je pogosto temeljila na različicah, ki so krožile med podeželskim prebivalstvom.

Izvor in starejše različice

Motive speče lepotice najdemo tudi v starejših in temnejših pravljicah. Ena izmed najstarejših znanih različic je italijanski pripovednik Giambattista Basile (17. stoletje), v njegovi zbirki se pojavi zgodba z naslovom "Sonce, Luna in Talia", ki vsebuje elemente trajnega spanja in zapletene, pogosto težke dogodke po prebujenju. Perrault in kasneje Grimmovi sta zgodbo preoblikovala, omilila ali poudarila različne moralne plasti.

V folkloristiki je "Speča lepotica" povezana z značilnim tipom pravljice (Aarne–Thompson–Utherjev tip), običajno označen kot ATU 410, kjer je osrednji motiv dolgo spanje zaradi prekletstva ali začaranosti.

Adaptacije in vpliv

• Balet: ena najznamenitejših priredb je balet Petra Iljiča Čajkovskega, "Speča lepotica" (1890), ki je privedel do razširitve zgodbe v glasbeni in gledališki obliki.
• Teater in pantomima: 19. stoletje je prineslo več pantomim in gledaliških uprizoritev; med drugim je prilagoditve napisal James Robinson Planché.
• Disney: animirani film iz leta 1959 je zgodbo poenostavil in vizualno ovrednotil (ime junakinje v filmu je Aurora, zlobnica pa Maleficent). Disneyjeva različica je močno vplivala na sodobno podobo pravljice in je izvor številnih nadaljnjih prilagoditev.
• Sodobne reinterpretacije: v moderni literaturi in filmu so se zgodbe pogosto preoblikovale — nekatere avtorice in avtorji so poudarili avtonomijo junakinje, spremenili perspektivo zlobne v bolj sočutno ali pa odstranili pasivnost izvorne figure (npr. filmi, romani in gledališke igre, ki prikažejo Maleficent kot zapleteno osebo).

Teme in simbolika

Speča lepotica vsebuje več tem, ki jih raziskujejo različne interpretacije:

• prehod iz otroštva v zrelost in rituali iniciacije,
• čas in ustavitev življenjskih tokov (spanje kot metafora za prekinitev zgodovine ali osebne rasti),
• moč prekletstev in usode, pa tudi pomen usmiljenja ali poguma (princa),
• spinning wheel (vreteno) kot simbol gospodinjskih opravil in ženske usode,
• v sodobnih interpretacijah še vprašanja o soglasju, moči, avtonomiji ter kritike pasivnih ženskih likov v tradicionalnih pravljicah.

Zaključek

"Speča lepotica" ostaja ena najbolj trajnih in prilagodljivih pravljic zahodne tradicije. Zaradi svoje enostavne, a močne podobe dolgo spanja in prebujenja ponuja širok spekter interpretacij — od klasičnih različnih verzij Perraulta in bratov Grimm do sodobnih filmskih in knjižnih prerazlag, ki prilagajajo zgodbo današnjim vrednotam in vprašanjem.

Zgodba

Kralj in kraljica hrepenita po otroku. Žaba v kraljičini kopeli napoveduje prihodnje rojstvo otroka. Kraljica rodi hčerko. Kralj in kraljica priredita praznovanje (krst v Perraultovi različici). V Perraultovi različici povabita sedem dobrih vil, v Grimmovi različici pa dvanajst "modrih žensk". Pojavi se še ena zlobna ženska (ali vila), ki prekliče dojenčico princeso. Pravi, da se bo princesa nekega dne s prstom zapičila v vreteno vretena in umrla. Ena od dobrih žensk prekletstvo omili. Namesto da bi umrla, bo princesa spala sto let.

Kralj ukaže, naj zažgejo vsa vretena, da bi zaščitil svojo hčerko. Ko je stara približno petnajst ali šestnajst let, pa princesa v sobi v stolpu najde starko, ki prede. Princesa se dotakne vretena in se vbode v prst. Padla je v globok spanec. Dobra vila uspava vse v gradu. Nastane trnov gozd ali živa meja iz vrtnic, ki obdaja grad, da bi zaščitila spečo princeso.

Minilo je sto let. Princ je slišal pravljične zgodbe o tem kraju in želi najti princeso. Pride na grad in v sobi v stolpu najde spečo princeso. V Grimmovi različici jo prebudi s poljubom, Perraultova princesa pa se zbudi, ko princ preprosto poklekne ob njej. Princ in princesa se poročita.

Perraultova različica se nadaljuje. Princ in princesa imata dva otroka. Princ odide v vojno. Njegova žena in otroci ostanejo pri njegovi materi. Ta je ljudožerka. Svoje goste želi pojesti. Služabnik jih reši. Ogrica je besna. Odloči se, da bo princeso in njene otroke dala v kotel, poln krastač in kač. Pride princ. Reši njegovo ženo in otroke. Ljudožerka skoči z glavo v kotel in umre.

Princ odkrije spečo princeso

Vprašanja in odgovori

V: Kakšen je naslov pravljice?

V: Kdo je napisal izvirno različico pravljice o speči lepotici?

V: Kdaj je bila Perraultova različica prvič objavljena?

V: Katere druge zgodbe so bile vključene skupaj s "Spečo lepotico" v Zgodbe o materi Gosi?

V: Kdaj sta brata Grimm objavila svojo različico?

V: Kako je bila Speča lepotica prilagojena različnim medijem?

Išči po črki