Obleganje Odese je bila oblegalna bitka med drugo svetovno vojno. Leta 1941 je bila del območja delovanja vzhodne fronte. Izvedle so jo predvsem romunske sile z znatno podporo nemške vojske (vključno z enotami Wehrmacht), medtem ko so branilci v mestu šteli enote 9. ločene armade in črnomorske flote, ki so se oboroženo upirale obleganju. Napadle so mesto Odesa v Sovjetski zvezi.
Ozadje
Odesa je bila pomembno strateško pristanišče na Črnem morju in ena ključnih sovjetskih obrambnih točk na jugovzhodu. Po začetku napredovanja sil Osi na vzhodni fronti je bilo mesto zajeto v njihovih operativnih načrtih, saj bi nadzor nad Odeso otežil sovjetske pomorske in logistične povezave ter utrdil položaj Romunije kot glavne kopenske sile v južnem sektorju.
Potek bojev
Obleganje se je začelo avgusta 1941 in je trajalo 73 dni. Boji so zajemali obsežne oborožene spopade, obstreljevanje, zračne napade in občasno pomorsko ognjeno podporo. Branilci so izkoristili utrjene položaje v mestu, obalno topništvo in podporo črnomorske flote, zato so začetni poskusi napadov naleteli na močan odpor. Romunske sile so izvedle več poskusov prebiti obrambo in po štirih večjih napadih ter dolgotrajnem obleganju mesto končno zavzele.
Evakuacija in zaključek
Pred padcem mesta so sovjetske sile organizirale evakuacijo dela vojaškega osebja in civilistov po morju proti Krimu in drugim varnim pristaniščem. Po zavzetju Odese 16. oktobra 1941 so zavezniki prevzeli nadzor nad pristaniščem, vendar je bil kraj po bojih močno poškodovan, prebivalstvo pa je utrpelo velike civilne izgube in trpljenje zaradi pomanjkanja in okupacijskih ukrepov.
Žrtve in razlike v ocenah
Obleganje je bilo krvavo za obe strani. V besedilu so navedbe, da je romunska vojska imela okoli 93 000 žrtev, medtem ko naj bi Rdeča armada izgubila med 41 000 in po ocenah nekaterih zgodovinarjev tudi do 60 000 vojaških žrtev. Razlike v številkah izhajajo iz različnih metod štetja (ubiti, ranjeni, pogrešani, zajeti) in iz virov, ki upoštevajo tudi civilne žrtve ali jih izključujejo. Poleg vojaških izgub je bilo veliko tudi civilnih žrtev zaradi obstreljevanja, pomanjkanja hrane in poznejšega represivnega ravnanja med okupacijo.
Posledice in pomen
Padel Odesa ni bil le taktični uspeh za sile Osi v južnem sektorju, temveč je imel tudi večje strateške posledice: zmanjšal je sovjetski nadzor nad delom Črnega morja, okrepil romunsko vlogo na jugovzhodu in prispeval k nadaljnjim operacijam proti jugovzhodni Ukrajini in Krimu. Obenem pa je obleganje pokazalo, da lahko utrjena in odločna obramba znatno upočasni ofenzivo tudi ob večji prevladi napadalcev.
Obleganje Odese ostaja predmet zgodovinskih raziskav in razprav, zlasti v zvezi z natančnim obsegom izgub, vlogo nemške podpore romunskim enotam ter posledicami za civilno prebivalstvo med in po bojih.
