Silla: starodavno kraljestvo Koreje — zgodovina, vladarji in dediščina

Silla: poglobljen članek o starodavnem korejskem kraljestvu — zgodovina, vladarji, budizem, osvojitve, Gyeongju in dediščina od 57 pr. n. št. do 935.

Silla je bilo eno od kraljestev stare Koreje, ki je obstajalo od leta 57 pr. n. št. do leta 935 n. št. in velja za najdlje trajajočo državno tvorbo v korejski zgodovini. Ime Silla v klasičnih virih pogosto razlagajo kot simbol stalnega obnove vrlin in kraljeve oblasti — dobesedno pomen, da se krepostni dosežki kralja vsak dan obnavljajo in širijo po vsem svetu.

Zgodovina in širitev

Državo Silla je ustanovil kralj Park Hyeokgeose leta 57 pr. n. št. v okolici mesta Gyeongju na jugovzhodnem delu Korejskega polotoka. V prvih stoletjih je Silla sobivala in tekmovala z drugima velikima državama, Gogurjeo in Baekje, ki sta v tistem času že razvijali močne upravne strukture. Silla je v začetku potrebovala več časa za utrditev centralne oblasti, a je postopoma okrepila svojo državno moč.

Pomemben preboj je pomenil sprejem budizma, ki je v 6. stoletju okrepil legitimnost kraljev in spodbudil kulturno ter izobraževalno rast. Silla je sčasoma razširila svoj vpliv in do 7. stoletja obvladovala tudi območje reke Han — strateško pomembno za nadzor trgovskih poti in administrativno moč na polotoku.

V 7. stoletju so se dramatično spremenile geopolitične razmere: Silla je kot zaveznica kitajske dinastije Tang sodelovala v vojaških akcijah, ki so privedle do padca Baekje (660) in Goguryeo (668). Ključne vojaške in politične vloge sta imela generali in plemiški voditelji, posebej Kim Yushin, medtem ko je kralj Munmu dokončal proces združitve. Pozneje je Silla izpeljala konflikt s Tangom in izrinila kitajske sile, kar je omogočilo obdobje, ki ga zgodovinarji imenujejo Združena (Unified) Silla (668–935).

Vladarji in pomembne osebnosti

• Park Hyeokgeose — mitski ustanovitelj Sille (57 pr. n. št.).
• Queen Seondeok (vladala 632–647) — ena prvih vladaric v korejski zgodovini; znana je po spodbujanju budistične kulture in po zgraditvi astronomskega observatorija Cheomseongdae.
• King Jinheung (vladal 540–576) — pomemben širitelj teritorija in utrjevalec državne uprave.
• Kim Yushin — izjemen vojaški poveljnik, ključnega pomena za zmage proti Baekje in Goguryeo.
• King Munmu (vladal 661–681) — udeležen pri zaključku združitve in pri konsolidaciji oblasti po vojaških uspehih.

Družbena ureditev in vojska

Silla je imela močno hierarhično družbo, v kateri je ključno vlogo igrala t. i. »bone rank« (kostna ali plemiška) ureditev — zapleten pravni in socialni sistem, ki je določal družbeni status, dedovanje položajev v državni upravi in poročne zveze. Ta sistem je omogočal stabilnost, hkrati pa je omejeval socialno mobilnost in krepil moč aristokracije.

Posebna institucija so bili Hwarang — mladinska organizacija plemstva, ki je združevala vojaško vadbo, moralno izobraževanje in glasbeno ter umetniško vzgojo. Hwarang so igrali tudi vlogo vojaške elite in kulturnega vzoru.

Kultura, religija in umetnost

Budizem je postal osrednji verski in kulturni vpliv v Silli. Pod njegovim okriljem so vznikali templji, samostani, kiparstvo in filozofska razprava. Iz obdobja Sille izhaja veliko pomembnih umetniških dosežkov:

• izjemna kovinska in zlatarna umetnost — zlate krone, nakit in bogato okrašene grobnice;
• arhitekturni in religiozni spomeniki, med katerimi so danes najbolj znani templji in votline, ki jih najdemo v območju nekdanjega glavnega mesta Gyeongju;
• astronomski dosežki — Cheomseongdae, eden najstarejših ohranjenih astronomskih observatorijev v svetu;
• obsežno mednarodno trgovino in kulturne stike z dinastijo Tang, Japonsko in drugimi sosedi, kar je vplivalo na prenos idej in tehnologij.

Mnogo arheoloških najdb iz Sille, kot so veliki tumuli (grobnice) v Gyeongju in prefinjena zlatarska dela, pričajo o bogastvu in visoki ravni rokodelskega znanja. Danes so nekatera ta območja uvrščena med svetovno dediščino.

Padec Sille

V zadnjem obdobju Sille so notranje razpoke postajale vse bolj očitne: aristokracija in kraljevski dvor sta si privoščila več ekstravagance, meščanstvo in kmetje pa so bili obremenjeni z davki in prisilnim delom. To je spodbudilo lokalne upore in rast moči provincialnih poveljnikov.

V 9. in 10. stoletju so se pojavile nove sile: Gyeon Hwon je ustanovil poznejše Baekje (Later Baekje), Gung Ye je zgradil državo Taebong (kasneje preimenovano), nasprotna stran pa je predstavljal Wang Geon, ustanovitelj dinastije Goryeo. Silla ni mogla dolgo kljubovati tem spremembam in notranjim šibkostim in se je leta 935 dokončno predala Goryeo, s čimer se je obdobje Sille končalo.

Dediščina

Silla je pustila globok pečat na korejski zgodovini: združitev dela polotoka, razmah budizma, visoko kulturno raven in številne arheološke ostanke. Njeni umetniški dosežki, arhitekturni spomeniki in pisni viri še danes pomagajo razumeti zgodnjo razvojno pot korejske civilizacije. Območje nekdanje prestolnice Gyeongju ostaja eno najpomembnejših zgodovinskih središč v Koreji in privlači raziskovalce ter obiskovalce z vsega sveta.

Vprašanja in odgovori

V: Kdaj je v korejski zgodovini obstajala Silla?

V: Kdo je leta 57 pr. n. št. ustanovil Sillo?

V: Kako se je v 6. stoletju okrepila kraljeva oblast v Silli?

V: Katero pomembno področje v korejski zgodovini je Silla pridobila okoli 7. stoletja?

V: Kako je Silla osvojila Baekje in Goguryeo?

V: Zakaj je Silla propadla?

V: Kdaj se je Silla predala Korjeju?

Išči po črki