Sinope: Jupitrova luna brez kroglaste oblike — odkritje 1914 in lastnosti

Sinope je Jupitrova luna, ki nima kroglaste oblike. Odkril jo je Seth Barnes Nicholson na observatoriju Lick leta 1914, ime pa je dobila po Sinopi iz grške mitologije.

Ime in zgodovina poimenovanja

Sinope je svoje sedanje ime dobila šele leta 1975; pred tem je bila preprosto znana kot Jupiter IX. Med letoma 1955 in 1975 so jo včasih imenovali Hades. Ime iz grške mitologije se ujema s tradicijo poimenovanja Jupitrovih lun po likih iz grške in rimske mitologije.

Odkritje in položaj v sistemu Jupitra

Sinope je bila do odkritja Megaklita leta 2000 najbolj oddaljena znana Jupitrova luna. Zdaj je najbolj oddaljena znana Jupitrova luna S/2003 J 2. Sinope sodi med tako imenovane nepravilne lune: obkroža Jupiter na veliki in ekscentrični orbiti ter ima retrograden gib (gibi se v nasprotni smeri vrtenja Jupitra). Zaradi velike oddaljenosti in naklona orbite jo gravitacijski vplivi Sonca in drugih teles močneje spreminjajo kot pri notranjih, rednih lunah.

Orbita in skupina

Sinope se giblje po oddaljeni, nagnjeni in rahlo ekscentrični orbiti, značilni za nepravilne retrogradne lune Jupitra. Pogosto se omenjeno povezuje s Pasifaejevo skupino neenakomernih lun (Pasiphae group), čeprav njene orbite in barvne lastnosti kažejo, da morda ne izhaja neposredno iz istega izvornega telesa kot nekatere druge lune te skupine. Zaradi teh razlik znanstveniki domnevajo, da je Sinope verjetno ujeti asteroidu ali fragmentu večjega telesa, ki se je kasneje ločil.

Fizične lastnosti

• Velikost: Sinope je relativno majhna luna; ocenjen premer je v razredu nekaj deset kilometrov (ocene so običajno okoli nekaj deset km, kar pomeni, da ni dovolj velika, da bi gravitacija izoblikovala kroglasto telo).
• Površina in sestava: površina je temna z nizkim albedom, kar kaže na bogato vsebnost ogljikovih ali drugih temnih materialov, podobno kot pri nekaterih oglatih asteroidih. Barvne meritve kažejo, da je Sinope v nekaterih opazovanjih rdečkasta, kar jo loči od nekaterih drugih članov Pasifaejeve skupine.
• Oblika in rotacija: svetlobne krivulje kažejo, da Sinope ni kroglasta in da ima neenakomerno obliko. Meritve rotacije so omejene, vendar nakazujejo periodično spreminjanje svetlosti zaradi vrtenja in nepravilne oblike.

Izvor in pomen

Sinope, tako kot druge nepravilne lune, predstavlja pomemben kos informacij o zgodnjem razvoju Sončevega sistema in o procesu zajemanja manjših teles v orbite velikih planetov. Njena oddaljena in retrogradna orbita podpira hipotezo, da gre za ujeto telo (na primer manjši asteroid ali fragment), ne pa za telo, ki bi nastalo hkrati z Jupiterjem. Razlike v barvnih in spektralnih lastnostih v primerjavi z nekaterimi sorodnimi lunami kažejo, da zgodovina Lunarne skupine morda vključuje več izvornih teles.

Opazovanja in prihodnost raziskav

Do danes nobeno plovilo ni namenjeno neposrednemu pristanku na Sinopi, zato temeljijo naše informacije predvsem na teleskopskih opazovanjih z zemeljskih in nekaterih vesoljskih instrumentov. Nadaljnja opazovanja, zlasti spektralna in fotometrična, ter morebitne prihodnje misije bi lahko razjasnila izvor, sestavo in dinamiko orbite ter potrdila ali ovrgla hipoteze o povezanosti s Pasifaejevo skupino.

Orbita

Sinope kroži okoli Jupitra po retrogradni tirnici z velikim ekscentričnim nagibom. Orbitalni elementi so iz januarja 2000. Veliko se spreminjajo zaradi sončnih in planetarnih motenj. Pogosto velja, da pripada skupini Pasiphaë. Vendar bi bil Sinope glede na svoj srednji naklon in drugačno barvo lahko tudi samostojen objekt, ujet neodvisno, nepovezan s trkom in razpadom na izvoru skupine. Diagram prikazuje Sinopine orbitalne elemente glede na druge lune skupine.

Skupina Pasiphae.

Išči po črki