Suzafon (sousafon) — pihalni inštrument: zgodovina, zgradba in uporaba

Suzafon — zgodovina, zgradba in uporaba: odkrijte razvoj, delovanje in vlogo tega prenosnega pihalnega inštrumenta v pohodnih orkestrih ter praktične nasvete za igranje.

Suzafon (ameriško: /ˈsuːzəfoʊn/) je pihalni inštrument iz iste družine kot bolj znana tuba. Ustvaril ga je J. W. Pepper okoli leta 1893 po navodilih ameriškega kapelnika Johna Philipa Souse (po katerem je instrument takrat dobil ime), zasnovan pa je bil tako, da je bilo nanj v stoje ali med korakanjem lažje igrati kot na koncertno tubo. Poleg tega naj bi se zvok inštrumenta prenašal nad glavami orkestra. Podobno kot tuba se zvok ustvarja s premikanjem zraka mimo ustnic, ki vibrirajo ali "brenčijo" v velik ustnik. V nasprotju s tubo je instrument upognjen v krog, da se prilega telesu glasbenika; konča se z velikim, razpotegnjenim zvonom, ki je usmerjen naprej in zvok prenaša pred igralca. Zaradi lažjega prenašanja in smeri zvoka se pogosto uporablja v pohodnih orkestrih, pa tudi v različnih drugih glasbenih zvrsteh. Sprva so bili suzafoni izdelani iz medenine, sredi 20. stoletja pa so jih začeli izdelovati iz lažjih materialov, kot so steklena vlakna; danes se pogosto uporabljata obe vrsti.

Zgodovina

Suzafon je nastal kot odgovor na Sousa‑jevo potrebo po nizkem, močno projiciranem instrumentu, ki ga lahko glasbenik nosi med hojo. Oblika izhaja iz starejših medeničnih modelov, predvsem iz helikona in drugih krožno zavitih bas inštrumentov, a je bila prilagojena tako, da zvon usmerja zvok naprej pred glasbenika. Po začetnem razvoju konec 19. stoletja se je suzafon hitro razširil v ameriških pohodnih orkestrih in šolskih pihalnih zasedbah, kasneje pa je našel mesto tudi v popularnih glasbenih slogih, kot so neworleanski jazz, ska in drugi poulični ter zabavni ansambli.

Zgradba in delovanje

Suzafon je v osnovi tuba, zavita tako, da obkroža trup glasbenika. Glavne sestavne dele predstavljajo:

• Ustnik: velik kos, na katerem igralec brenči z ustnicami; podoben tuba‑ustniku, a se lahko razlikuje po obliki in velikosti.
• Telo in zavoji: cev, zavita okoli telesa, kar omogoča udobnejše nošenje med hojo.
• Ventili: najpogosteje so trije batni (piston) ventili; obstajajo tudi modeli s štirimi ventili ali z rotacijskimi ventili.
• Zvonec (bell): velik naprej usmerjen zvon, ki usmerja zvok pred glasbenika; pri nekaterih modelih je zvon snemljiv ali nagibno pritrjen.

Zvok nastaja enako kot pri tubi: z brenčanjem ustnic v ustniku in regulacijo zračnega toka ter ventili. Notacija in tehnika igranja sta zelo podobni tubi, zato lahko tubisti pogosto preidejo na suzafon in obratno.

Materiali in variacije

Tradicionalni suzafoni so izdelani iz medenine, kar daje poln, topel ton, vendar so precej težki. V 20. stoletju so se pojavili lažji suzafoni iz steklenih vlaken (fiberglass) ali drugih kompozitnih materialov — ti so lažji za nošenje in odpornejši na vremenske vplive, a imajo nekoliko drugačen zvočni značaj. Obstajajo tudi različne velikosti zvonov in različno naviti modeli (npr. B♭, C), zato se instrument prilagaja potrebam šol, pohodnih orkestrov in profesionalnih ansamblov.

Uporaba in zvrsti

Suzafon je še posebej priljubljen v:

• Pohodnih in šolskih orkestrih: zaradi obrambno usmerjenega zvona in možnosti nošenja med hojo.
• Neworleanskem in dixieland jazzu: kot basovni instrument pri uličnih nastopih in povorkah.
• Ska, folk in zabavnih ansamblih: kjer je vidna in zvočno močna prisotnost nizkega registra pomembna za nastop.

V orkestrskih ali studijskih kontekstih ga pogosto nadomesti koncertna tuba, a tam, kjer je potrebna mobilnost ali specifičen »marching« zvok, suzafon prevladuje.

Vzdrževanje in nasveti za igranje

• Redno mazanje batnih ventilov in čiščenje notranjih cevi podaljša življenjsko dobo in izboljša odzivnost.
• Fiberglass instrumente je treba varovati pred udarci in ostrimi temperaturnimi spremembami, medtem ko medenine potrebujejo poliranje, da ohranijo videz.
• Za tiste, ki prehajajo z tub, je priporočljivo prilagoditi nosilno držo in tehniko dihanja zaradi drugačne porazdelitve teže in položaja zvoka.

Zaključek

Suzafon je praktičen in prepoznaven pihalni inštrument z dolgo zgodovino v pohodnih orkestrih in popularni glasbi. Ponuja kombinacijo močne projekcije zvoka in udobja pri nošenju, zato ostaja nepogrešljiv del mnogih šolskih, vojaških in uličnih glasbenih zasedb po svetu. Izbira med medeninim ali bolj lažjim kompozitnim modelom je odvisna od zahtev po zvoku, teži in vzdržljivosti.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je suzafon?

V: Kdo je ustvaril suzafon?

V: Kako se ustvarja zvok na suzafonu?

V: Kaj olajša prenašanje suzafona v primerjavi z drugimi instrumenti?

V: Zakaj se suzafoni uporabljajo v pohodnih skupinah?

V: Iz katerih materialov so izdelani sodobni suzafoni?

V: V katero smer potuje zvok pri igranju na suzafon?

Išči po črki