Strateško bombardiranje
Strateško bombardiranje je vojaška strategija, ki se uporablja za uničenje sovražnikove gospodarske sposobnosti za vodenje vojne. Gre za napad iz zraka. Misije strateškega bombardiranja običajno napadajo cilje, kot so tovarne, železnice, rafinerije nafte in mesta. Misije taktičnega bombardiranja bi napadale cilje, kot so vojaške baze, objekti za poveljevanje in nadzor, letališča in skladišča streliva.
Letalske sile Združenih držav Amerike (USAF) so dolga leta uporabljale strateške bombnike. Ti bombniki so bombardirali mesta in taborišča nasprotnih sil.
Strateško bombardiranje je bilo prvič preizkušeno v prvi svetovni vojni, uporabljala ga je nemška Luftwaffe. Bombardirali so London. Kasnejši bombniki Gotha so lahko nosili več kot tono bomb. Polkovnik ameriškega vojaškega letalstva (USAAF) Billy Mitchell je spodbujal strateško bombardiranje v ZDA. Imel je nove zamisli o strateški in taktični zračni vojni. Prvi strateški bombnik USAAF je bil letalo B-17 Flying Fortress.
Strateško bombardiranje je bilo pomembno v drugi svetovni vojni. V bitki za Veliko Britanijo je nemško letalstvo skoraj premagalo Veliko Britanijo, saj je napadlo Kraljeve letalske sile in tovarne, ki so jim dobavljale opremo. Pozneje so velike flote bombnikov sovražnikov nacistične Nemčije in Japonskega cesarstva opustošile te države.
Poznejša leta
Po drugi svetovni vojni je imelo strateško zračno poveljstvo sedež v letalski bazi Offutt v Omahi v Nebraski. Jedrsko orožje je postalo pomembna naloga.
V Offuttu je celoten kader generalov sodeloval pri številnih misijah letala "Looking Glass", letalskega tankerja KC-135, ki so ga oklepali in opremili z najsodobnejšo elektroniko, ki bi prevzela nadzor v primeru, da bi bil predsednik v vojnem času ubit. Na krovu letala je bilo več generalov, ki so prevzeli vojne naloge. Rdeči telefon je omogočal takojšnjo povezavo s predsednikom v Beli hiši. Letalo je letelo vsak dan ves dan, tri letala na dan so vzletela v prekrivajočih se poletih, da bi zagotovila takšno raven pokritosti. Od konca hladne vojne je bilo tega letenja konec, vendar ima strateško zračno poveljstvo še vedno glavno enoto v Offutt AFB (tja je predsednik Bush odletel, ko so 11. septembra 2001 bombardirali dvojčka, da bi vzpostavil svoj poveljniški center).
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je strateško bombardiranje?
O: Strateško bombardiranje je vojaška strategija, ki se uporablja za uničenje sovražnikove gospodarske sposobnosti za vodenje vojne z zračnimi napadi.
V: Katere vrste ciljev se običajno napadajo v misijah strateškega bombardiranja?
O: Cilj strateškega bombardiranja so običajno tovarne, železnice, rafinerije nafte, mesta, vojaške baze, objekti za poveljevanje in nadzor, letališča in skladišča streliva.
V: Kako so ameriške letalske sile (USAF) uporabljale strateške bombnike?
O: USAF je strateške bombnike uporabilo v poznejših spopadih.
V: Ali strateško bombardiranje vključuje napade na tla?
O: Ne, strateško bombardiranje ne vključuje napadov na zemljo, temveč napade iz zraka.
V: Ali so še kakšne druge države, ki uporabljajo to vrsto strategije?
O: Da, tudi številne druge države so uporabljale to vrsto strategije.
V: Ali je mogoče, da so pri tem bombardiranju prizadeti civilisti?
O: Da, bombardiranje lahko prizadene civiliste, če se nahajajo v bližini ciljnih območij ali na njih.
V: Kakšno škodo lahko povzroči strateško bombardiranje? O: Strateško bombardiranje lahko povzroči znatno uničenje infrastrukture in premoženja ter izgubo življenj, odvisno od resnosti napada.
