Bitka pri Anziu

Ozadje

Konec leta 1943, po zavezniški invaziji na Italijo, so zavezniške sile obtičale na črti Gustav. To je bila obrambna črta čez Italijo. Pri obrambi je pomagalo zemljišče v osrednji Italiji.

Operacijo Shingle je Winston Churchill načrtoval decembra 1943. Načrtoval je izkrcanje dveh divizij pri Anziu in zavzetje Rima.

General Harold Alexander je zasnoval načrt s petimi divizijami. Vendar pa 5. armada ni imela dovolj vojakov ali načina za njihov prevoz.

Plaži Anzio in Nettuno sta na močvirju. Ko je bila Truscottova 3. divizija izbrana za napad, je dejal, da bodo vsi umrli. Lucasu je bilo rečeno, naj vodi ameriški VI. korpus pete armade pri izkrcanju na območju Anzio/Nettuno.

Načrt

Načrtovalci so menili, da če bodo nemške sile zapustile Gustavovo linijo in se branile pred zavezniškim napadom, bodo lahko prodrle skozi to linijo. Če bi enote ostale na Gustavovi liniji, bi lahko zavezniki poskušali zavzeti Rim.

Zavezniki so načrtovali napad z juga. Želeli so zavzeti plažo v bližini Anzia, se premakniti naprej in biti pripravljeni na napad na Rim.

Razpoložljivost pomorskih sil

Ena od težav pri načrtu je bila, da ni bilo dovolj ladij za izkrcanje. Na voljo je bilo le toliko tankovskih desantnih ladij (LST), da bi lahko izkrcali eno divizijo. Pozneje je Churchill poskrbel, da jih je bilo na voljo dovolj za izkrcanje dveh divizij.

Bojni red

Zavezniške sile v tem napadu so sestavljale 5 križark, 24 rušilcev, 238 desantnih plovil, več kot 62 drugih ladij, 40.000 vojakov in več kot 5.000 vozil.

Napad so sestavljale tri skupine:

• Britanske sile ("Peter Beach"): Te sile so napadle obalo 6 milj (10 km) severno od Anzia.
• Severozahodna ameriška vojska ("rumena plaža"): Te sile so napadle pristanišče Anzio.
• jugozahodna ameriška sila ("X-Ray Beach"): Te sile so napadle obalo 6 milj (10 km) vzhodno od Anzia.

Napad z juga

Napad pete armade na linijo Gustav se je začel 16. januarja 1944 pri Monte Cassinu. Napad je bil neuspešen. Nemci so pripeljali nove enote iz Rima.

Bitka

Prvi pristanki

Izkrcanje se je začelo 22. januarja 1944. Nemci izkrcanja niso napadli, razen nekaj napadov s strojnicami Luftwaffe. Do polnoči se je na plažah izkrcalo 36 000 vojakov in 3 200 vozil.

Izkrcali sta se dve zavezniški diviziji. Nemških branilcev je bilo dvakrat ali trikrat več.

Odziv sil osi

Nemci so za izkrcanje izvedeli 22. januarja ob 3.00. Ob 05:00 so Nemci ukazali Kampfgruppe 4. padalske divizije in tankovski diviziji Hermann Göring, naj branita ceste, ki vodijo od Anzia do Albanskega gričevja. Nemci so imeli na obrambnih položajih 40.000 vojakov.

Tri dni po izkrcanju so plažo obkolile tri divizije: Na zahodu je bila 4. padalska divizija, na sredini 3. tankovska grenadirska divizija, na vzhodu pa tankovska divizija Hermann Göring.

Von Mackensenova 14. armada je 25. januarja prevzela poveljstvo nad obrambo. Okoli plaže so bili nameščeni deli osmih nemških divizij. Še pet divizij je bilo na poti v Anzio.

Zavezniška ofenziva

S prihodom ameriške 45. pehotne divizije in ameriške 1. oklepne divizije so zavezniške sile na plaži do 29. januarja skupaj štele 69.000 mož, 508 topov in 208 tankov. Skupno število Nemcev v obrambi se je povečalo na 71.500.

Zavezniki so napadli 30. januarja. Ena skupina se je premaknila v Cisterno. Druga skupina se je odpravila proti severovzhodu proti Campoleonu.

Nemški protinapadi

V začetku februarja so imele nemške sile v 14. armadi 100.000 vojakov. Zavezniške sile so takrat štele 76.400 nemških vojakov, ki so ob 23. uri sprožili popoln napad.

16. februarja so Nemci izvedli nov napad. Od prvega izkrcanja sta imela vsak po 20.000 žrtev. 18. februarja je med vračanjem v Anzio lahka križarka HMS Penelope, ki sta jo zadela dva torpeda, potonila in izgubila 417 mož. ^[]

Razporeditev sil pri Anziu in Cassinu januar/februar 1944

Načrtovanje operacije Diadem

Obe strani sta se zavedali, da do pomladi ne bo mogoče doseči nobenega rezultata. Nemci so zgradili novo obrambno linijo, Cezarjevo linijo C. Zavezniki so načrtovali napad maja. Ta bi vključeval napad na Gustavovo linijo, ki so ga poimenovali operacija Diadem.

Marca sta bila 2. italijanski SS bataljon "Vendetta" in 29. italijanski SS strelski bataljon poslana v boj proti zavezniškim silam na plažo Anzio/Nettuno. Ameriška 34. pehotna divizija je istega meseca prispela v Anzio. Maja je v Anzio prispela 36. pehotna divizija ZDA. Konec maja je bilo v Anziu že 150.000 zavezniških vojakov.

V njej je bilo pet nemških divizij. Nemci so pripravili obrambo, vendar jim je primanjkovalo častnikov.

Načrtovanje zavezniškega napada je bilo podrobno. Britanska 5. divizija in 1. divizija naj bi napadli vzdolž obale. Ameriške 45. pehotna, 1. oklepna in 3. pehotna divizija bi napadle nemško 362. in 715. pehotno divizijo.

Zavezniški načrt napada za operacijo Diadem, maj 1944


Zavezniški preboj iz Anzia in napredovanje z linije Gustav maja 1944

Breakout

23. maja 1944 ob 5.45 je 1.500 zavezniških artilerijskih topov začelo bombardiranje. Nato sta se naprej premaknila zavezniška pehota in oklepniki. Prvi dan bojev je bil težak: 1. oklepna divizija je izgubila 100 tankov, 3. pehotna divizija pa je imela 955 žrtev. Nemška 362. pehotna divizija je izgubila 50 % svoje bojne moči.

Popoldne 25. maja je Cisterno zavzela 3. divizija. Zvečer so se zavezniki obrnili za devetdeset stopinj na levo. V novem napadu je bil dosežen le majhen napredek, dokler ni 29. maja prispela 1. oklepna divizija. 2. junija je Cezarjeva linija počila in 14. armada se je umaknila skozi Rim. Hitler ni ukazal obrambe Rima.

Nato

Po vojni so nekateri strokovnjaki menili, da načrt Anzio ni bil dober. Uporabil je le dve pehotni diviziji brez oklepnikov.

Operacija Diadem (v kateri sta ameriška 5. in britanska 8. armada utrpeli 44.000 žrtev) je bila neuspešna, saj je bil njen cilj uničiti nemško 10. armado.