Bitka pri Fulfordu (20. septembra 1066) — vikinška zmaga pri Yorku
Bitka pri Fulfordu se je odvila 20. septembra 1066 v bližini Yorka in je bila ena izmed ključnih spopadov v težkem letu 1066. Soočenje je potekalo med vikinškimi napadalci in lokalnimi angleškimi grofi, rezultat pa je močno vplival na nadaljnji potek dogodkov v Angliji tistega leta.
Ozadje
Na eni strani so bili napadalci pod vodstvom norveškega kralja Harald III (Harald Hardrada (staronorveški izraz, ki pomeni "trd vladar")), ki je s svojo floto prišel zahtevati angleški prestol. Z njim se je boril tudi Tostig Godwinson, izgnani brat angleškega kralja Harolda Godwinsona. Tostig je iskal povračilo in povrnitev izgubljenega položaja, zato se je povezal s Hardrado. Na drugi strani sta stale lokalni grofje Edwin in Morcar, ki sta kot vodji upravne enote na severu branila interese Yorka in okolice.
Potek bitke
Bitka se je razvila na obrobju vasi Fulford, ob pritoku reke, v bližini Yorka. Edwin in Morcar sta zbrala vojsko domačih mož in se odločila za soočenje z vikinško razporeditvijo izven mestnih obzidij, namesto da bi se popolnoma zatekla za obzidje mesta. Vikinška vojska je organizirala močan ščitni zid in je s taktičnimi manevri uspela prebiti angleške vrste.
Angleški poskusi preloma vikinskega ščitnega zidu so trajali ves dan, vendar niso bili uspešni. Vikinški bojevniki so izkoristili svoje izkušnje in gibljivost v boju v odprtem terenu ter prisilili Edwinove in Morcarjeve sile k porazu ali umiku.
Izid in takojšnje posledice
Bitka se je končala z odločilno vikinško zmago. Po spopadu se je mesto York predalo Norvežanom; v mestu so Norvežani izsilili prisege in morebitne odkupnine oziroma zasledili druge politične koristi. Edwin in Morcar sta bitko preživela, vendar je poraz oslabil obrambo severa Anglije in omogočil Norvežanom utrditev položaja v regiji.
Pomen v širšem kontekstu leta 1066
Bitka pri Fulfordu je bila pomembna, ker je omogočila Haraldu Hardradi začasno prevlado na severu Anglije. Vendar pa ta zmaga ni bila dokončna: le nekaj dni pozneje (25. septembra 1066) je angleški kralj Harold Godwinson s hitro maršo s juga prišel do Yorka in je pri Stamford Bridge premagal in ubil tako Hardrado kot Tostiga. Hitro premikanje Haroldove vojske proti severu in nato nazaj proti jugu, ko je moral kmalu stopiti v obrambo pred Normanom Viljemom, je močno izčrpalo njegove sile — eden izmed dejavnikov, ki je vplival na izid kasnejše bitke pri Hastingsu.
Bitka pri Fulfordu tako velja za pomemben del verige dogodkov v izjemnem letu 1066: pokazala je ranljivost angleškega severa, poudarila pomen hitrosti in logistike ter bila neposredni sprožilec nadaljnjih odločilnih spopadov v Angliji tistega leta.
Vprašanja in odgovori
V: Kateri je bil datum bitke pri Fulfordu?
O: Bitka pri Fulfordu je potekala 20. septembra 1066.
V: Kdo sta bili obe strani v tej bitki?
O: V tej bitki so sodelovali norveški kralj Harald III. in njegov angleški zaveznik Tostig Godwinson ter dva grofa, Edwin in Morcar.
V: Kje je potekala bitka?
O: Bitka je potekala v bližini Yorka, na obrobju vasi Fulford.
V: Kdo je zmagal v bitki pri Fulfordu?
O: V bitki pri Fulfordu je zmagala vikinška vojska.
V: Kaj se je zgodilo, ko se je York predal Norvežanom?
O: Ko se je York predal Norvežanom, je Harald zmagal v bitki.
V: Zakaj je grof Morcar zamenjal Tostiga za grofa Northumbrije?
O: Eden od razlogov za to bitko je bil, da je grof Morcar zamenjal Tostiga za grofa Northumbrije.
