Bitka pri Palashi (Plassey): prelomnica britanskega nadzora v Bengalu

Bitka pri Plasseyju je bila odločilna bitka, ki je potekala 23. junija 1757 v Palashi v Bengaliji. To je bila pomembna zmaga Britanske vzhodnoindijske družbe nad bengalskim nawabom in njegovimi francoskimi zavezniki. Bitka je bila del širšega konflikta v Indiji, povezanega s tretjo karnatsko vojno in svetovno sedemletno vojno, v kateri so se Francija in njeni zavezniki borili proti Veliki Britaniji in njenim zaveznikom. Zmaga pri Plasseyju je britanski Vzhodnoindijski družbi odprla pot do prevlade v vzhodnem delu indijske podceline in je postala prelomnica v procesu, ki je v naslednjih desetletjih pripeljal do britanskega nadzora nad velikimi deli Indije.

Ozadje spora

Bitka je potekala na bregovih reke Bhagirathi-Hooghly, razvodnice Gangesa, približno 150 kilometrov severno od Kalkute. Takrat je bila Kalkuta upravno in trgovsko središče britanske družbe, blizu pa je bilo tudi Murshidabad, glavno mesto Bengalije. Ime Plassey je anglizirana različica imena Palashi.

Napetosti med nawabom Siraj-ud-Daulahom in Britanci so izbruhnile zaradi več vzrokov: Britanci so brez dovoljenja utrjevali trdnjavo Fort William v Kalkuti, zlorabljali trgovinske privilegije, ki so jim jih podelili mogulski vladarji, in začeli dajati zatočišče upravnim uslužbencem, kot je bil Krišnadas, ki je bil iskan zaradi sprenevedanja s sredstvi. Take poteze so zmanjšale dohodek nawaba in ogrozile njegovo oblast. Ko je Siraj-ud-Daulah zahteval, naj družba preneha s krepitvijo vojaške moči v Fort Williamu, so se spori zaostrili; junija 1756 je nawab zavzel Kalkuto, kar je bilo nadaljevanje serije incidentov, vključno s tragično epizodo znano kot Črna luknja v Kalkuti.

Britanski odziv in potek spopada

Britanci so iz Madrasa v Bengalijo poslali vojaške enote pod vodstvom polkovnika Roberta Clivea in admirala Charlesa Watsona. Clive je februarja 1757 ponovno zavzel Kalkuto in nato napadel francosko trdnjavo Chandernagar, kar je oslabljeno francosko pozicijo v regiji. Vojna v Indiji je potekala tudi v okviru sedemletne vojne, zato so se britanske in francoske interese na podcelini prepletali s širšim evropskim konfliktom.

Clive je pred bitko pri Plasseyju vedel, da je njegovih razpoložljivih vojakov relativno malo (odprte ocene govorijo o približno 3 000 možah, vključno z evropskimi in indijskimi enotami), medtem ko je imel Siraj-ud-Daulah bistveno večjo, a pogosto slabo organizirano in nepripravljeno vojsko. Ključni element britanskega uspeha pri Plasseyju ni bila le taktična uporaba topništva in izkoriščanje ugodnih položajev, ampak tudi politična spletka z notranjimi nasprotniki nawaba.

Spletke in izdaja

Britanci so sklenili zaroto z nezadovoljnimi člani Siraj-ud-Daulahovega dvora. Med glavnimi zarotniki je bil degradirani vodja nawabove vojske Mirom Džafarjem ter drugi vplivni funkcionarji, kot sta Yar Lutuf Khan in Rai Durlabh. Ti so se dogovorili, da se v odločilnem trenutku ne bodo borili na strani nawaba ali celo aktivno podpremo Britance, v zameno za plačilo in obljube večjega deleža moči. Ko je prišlo do spopada pri Plasseyju, so bili ti kontingenti bodisi pasivni bodisi odsotni, kar je močno oslabilo nawabovo obrambo.

V samem boju je Siraj-ud-Daulahovo vojsko premagala relativno majhna, a bolje vodena sila pod poveljstvom Roberta Clivea; Siraj je med bitko in kmalu zatem zapustil bojišče in posledično izgubil nadzor. Zaradi izdaje in slabega poveljevanja je bila izgubena bitka odločilna kljub številčni premoči nawabovih sil.

Posledice in pomen

Bitka pri Plasseyju velja za eno najpomembnejših bitk pri oblikovanju britanskega vpliva v Južni Aziji. Zmagovalna Britanska vzhodnoindijska družba je dobila izjemno politično prednost: nameščen je bil njen pristaš Mirom Džafar kot nawab, s čimer je družba dobila dejanski vpliv na vlado v Bengaliji. Ta politična premoč se je hitro spremenila v gospodarski nadzor — Britanci so v naslednjih letih povečali prihodke od trgovine in izkoriščanje lokalnih davčnih virov, prihodki pa so bili uporabljeni za krepitev lastne vojaške moči v regiji.

Končna posledica bitke je bila postopna izrinitev drugih evropskih sil iz južne Azije, zlasti Nizozemcev in Francozov, in utrditev britanskega imperija v Aziji. V političnem in upravnem smislu je Plassey odprl pot do dogajanj, kot je podelitev pravice do pobiranja dohodkov (diwani) britanski družbi v naslednjih letih — dogodek, ki je po bitki pri Buxarju (1764) in dogovorih z mogulskim cesarjem formaliziral družben nadzor nad Bengalijo in s tem povzročil globoke spremembe v gospodarstvu in družbi regije.

Poleg neposrednih političnih sprememb je osvojitev in upravljanje Bengalije privedlo do sistematične gospodarske izčrpanosti, administrativnih zlorab in korupcije, kar je imelo dolgoročne posledice za podeželje, kmete in urbano prebivalstvo (vključno z občasnimi lakotami v naslednjih desetletjih).

Vloge ključnih oseb

• Robert Clive – britanski poveljnik, katerega vojaške in politične odločitve so bile ključne za zmago in nato za konsolidacijo družbenih interesov v Bengalu.
• Siraj-ud-Daulah – zadnji nezavisan nawab Bengalske province, čigar slaba kohezija dvora in nezanesljivi poveljniki so prispevali k porazu.
• Mir Džafar – vodja, ki je sodeloval z Britanci in kasneje postal nameščeni nawab; njegova vladavina je bila odvisna od britanskega podpore.

Bitka pri Plasseyju zato ni bila le vojaški spopad, ampak tudi prelomnica, ki je simbolizirala prehod od trgovskega vpliva tujih družb k neposredni politični in kasneje kolonialni oblasti v delu indijske podceline.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je bila bitka pri Plasseyu?

V: Kje je potekala bitka?

V: Kdo je sodeloval v tej bitki?

V: Kaj je pripeljalo do te bitke?

V: Kako se je končalo?

V: Kakšen učinek je imel ta dogodek na kolonialne sile?

Išči po črki