Bitka pri Plassey
Bitka pri Plasseyju je bila velika bitka, ki je potekala 23. junija 1757 v Palashi v Bengaliji. To je bila pomembna zmaga Britanske vzhodnoindijske družbe nad bengalskim nawabom in njegovimi francoskimi zavezniki. Bila je del tretje karnatske vojne in svetovne sedemletne vojne, v kateri so se Francija in njeni zavezniki borili proti Veliki Britaniji in njenim zaveznikom. Britanska zmaga je britanski Vzhodnoindijski družbi omogočila, da je prevzela nadzor nad vzhodnim delom indijske podceline. V naslednjih sto letih se je njihovo območje nadzora razširilo na preostali del Indije.
Bitka je potekala v Palashi v Bengaliji na bregovih reke Bhagirathi-Hooghly, ki je razvodnica Gangesa. Boji so potekali približno 150 kilometrov severno od Kalkute. To je bilo v bližini Murshidabada, ki je bil takrat glavno mesto Bengalije. Plassey je anglizirana različica imena Palashi. Bitka je potekala med Siradžem ud-Daulahom, zadnjim neodvisnim bengalskim nawabom, in britansko Vzhodnoindijsko družbo.
Bitka je potekala po napadu in ropanju Kalkute, ki ga je izvedel Siradž-ud-daulah, in tragediji Črna luknja v Kalkuti.
Težave med Sirajem-ud-daulahom in Britanci so pripeljale do bitke pri Plasseyju. Britanci so najprej okrepili utrdbe okoli trdnjave Fort William, ne da bi o tem obvestili nawaba. Drugič, zlorabili so trgovinske privilegije, ki so jim jih podelili mogulski vladarji, kar je vladi povzročilo veliko izgubo carinskih dajatev. Tretjič, dali so zatočišče nekaterim njegovim uradnikom, na primer Krišnadasu, Rajballavovemu sinu, ki je pobegnil iz Dake, potem ko si je prilastil vladna sredstva. Zato je Siradž, ko je Vzhodnoindijska družba začela dodatno krepiti vojaško pripravljenost v trdnjavi Fort William v Kalkuti, od njih zahteval, naj prenehajo. Družba se ni ustavila, zato se je Siraj-ud Daulah maščeval in junija 1756 od Britancev zavzel Kalkuto (kmalu preimenovano v Alinagar). Nawab je zbral svoje sile in zavzel Fort William.
Britanci so iz Madrasa v Bengalijo poslali več vojakov pod vodstvom polkovnika Roberta Clivea in admirala Charlesa Watsona. Britanci so ponovno prevzeli nadzor nad Kalkuto. Clive je nato prevzel nadzor nad francosko trdnjavo Chandernagar. Bitka se je odvijala med sedemletno vojno (1756-63). Francoska vzhodnoindijska družba je poslala majhno skupino v boj proti Britancem. Siraj-ud-Daulah je imel več vojakov in se je odločil za boj pri Plasseyju. Britance je skrbelo, da bodo imeli manj vojakov. Sestavili so zaroto z degradiranim vodjo Siraj-ud-Daulahove vojske Mirom Džafarjem ter drugimi, kot sta Yar Lutuf Khan in Rai Durlabh. Mir Džafar, Rai Durlabh in Yar Lutuf Khan so svoje vojake pripeljali v bližino Plasseyja, vendar se bitki dejansko niso pridružili. Siraj-ud-Daulahovo vojsko je premagalo približno 3 000 vojakov polkovnika Roberta Clivea in Siraj-ud-Daulah je pobegnil z bojišča.
To naj bi bila ena najpomembnejših bitk za nadzor nad indijsko podcelino s strani kolonialnih sil. Britanci so zdaj imeli vpliv na nawaba. Poleg tega so imeli veliko prihodkov od trgovine. Britanci so te prihodke uporabili za povečanje svoje vojaške moči. Iz južne Azije so izrinili druge evropske kolonialne sile, kot so Nizozemci in Francozi. To je bil znak širitve britanskega imperija v Aziji.
Kot nagrado za svoje izdajstvo je Mir Džafar postal nawab v Bengaliji. Nekdanji nawab Mutsheed Kiki Khan je vsem lastnikom zemljišč v Bangli, Biharju in Odisi ukazal, naj ne prodajo nobenega zemljišča britanski Vzhodnoindijski družbi.
Evropske naselbine v Indiji v letih 1501-1739
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je bila bitka pri Plasseyu?
O: Bitka pri Plasseyju je bila velika bitka, ki je potekala 23. junija 1757 pri Palashi v Bengaliji. To je bila pomembna zmaga Britanske vzhodnoindijske družbe nad bengalskim nawabom in njegovimi francoskimi zavezniki. Bila je del tretje karnatske vojne in svetovne sedemletne vojne, v kateri so se Francija in njeni zavezniki borili proti Veliki Britaniji in njenim zaveznikom.
V: Kje je potekala bitka?
O: Bitka je potekala v Plasseyju v Bengaliji na bregovih reke Bhagirathi-Hooghly, ki je razvodnica Gangesa. To je bilo v bližini Murshidabada, ki je bil takrat glavno mesto Bengalije.
V: Kdo je sodeloval v tej bitki?
O: Bitka je potekala med Siradžem ud-Daulahom, zadnjim neodvisnim bengalskim nawabom, in britansko Vzhodnoindijsko družbo. Poleg tega so bile v boju proti britanskim silam tudi francoske sile, ki jih je poslala njihova Vzhodnoindijska družba.
V: Kaj je pripeljalo do te bitke?
O: Do spopada so pripeljale težave med Siradžem-ud-Daulahom in Britanci. Prvič, okrepili so utrdbe okoli Fort Williama, ne da bi ga o tem obvestili; drugič, zlorabili so trgovinske privilegije, ki so jim jih podelili mogulski vladarji; tretjič, dali so zatočišče nekaterim častnikom, ki so si prilastili državna sredstva iz mesta Dhaka; nazadnje, ko je Vzhodnoindijska družba začela dodatno krepiti vojaško pripravljenost v Fort Williadu v Kalkuti, ne da bi ga obvestila, se je ta maščeval z zavzetjem Kalkute (preimenovane v Alinagar).
V: Kako se je končalo?
O: Britanska vojska pod poveljstvom polkovnika Roberta Clivea je na bojišču Plassey porazila sile Siraj-uda Daulaha s približno 3 000 vojaki, zaradi česar je ta pobegnil od tam. Mir Džafar je kot nagrado za svoje izdajstvo postal bengalski nawab, nekdanji nawab Mutsheed Kiki Khan pa je vsem lastnikom zemljišč naročil, naj ne prodajajo zemljišč britanski Vzhodnoindijski družbi.
V: Kakšen učinek je imel ta dogodek na kolonialne sile?
O: To naj bi bila ena najpomembnejših bitk za nadzor nad indijsko podcelino s strani kolonialnih sil, saj so Britanci zdaj imeli vpliv nad nawabom in so dobili veliko prihodkov od trgovine, kar je povečalo njihovo vojaško moč, ki je druge evropske kolonialne sile, kot so Nizozemci in Francozi, izrinila iz Južne Azije, kar je pomenilo širitev britanskega imperija v Aziji.
